Kamra.si, 11. februar 2019 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v sredo, 13. februarja 2019, ob 18. uri na Maistrov večer v rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šutni 23. Dr. Vlasta Stavbar in mag. Majda Potrata bosta predstavili premalo znano vlogo Maistrove žene, Marije Maister, roj. Sterger, ki je bila prava narodna dama, izobraženka s pomembno vlogo v mariborskem javnem in kulturnem življenju. Delovala je v številnih kulturnih, humanitarnih in izobraževalnih društvih ter društvih, ki so se ukvarjala z aktualnimi družbenimi vprašanji in utrjevanjem narodne zavesti ob severni meji. Vabljeni. Vir: https://www.facebook.com/events/343418809591038/

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 11. februar 2019 ― V ponedeljek, 11. februarja 2019, in v petek, 15. februarja 2019, je Občinsko knjižnico Braslovče v spremstvu vzgojiteljic obiskalo 63 malčkov iz Vrtca Braslovče. Ker je za nami kulturni praznik, so se radovedno zazrli v fotografijo našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki jim jo je uvodoma pokazala knjižničarka Lea Felicijan. Izvedeli so, da je otrokom dobrodušno delil sladke fige, da je napisal Zdravljico in mnogo drugih pesmi, predvsem pa je bil kulturen človek. Kakršni smo lahko tudi sami, če zapojemo pesmico, narišemo risbico, si ogledamo risanko in o tem ...

SLG Celje, 11. februar 2019 ― Molière LJUDOMRZNIK (Le Misanthrope) Komedija   Jean-Baptiste Poquelin (1622–1673), bolj znan kot Molière, je bil igralec in dramatik, čigar komedije s svojim žlahtnim, poglobljenim in kritičnim humorjem nikomur ne prizanašajo in sodijo v sam vrh klasične komediografije. S temami, ki jih je smešil, je razburjal cerkev, druge igralske družine, kritike in sodobnike. Ljudomrznik je nastal leta 1666 in takoj doživel velik uspeh. Glavni junak Alcest je tip pravičnika, ki ne trpi moralnih napak okolja, v katerem živi, zato jih ostro kritizira in vsakomur v obraz pove vse, kar mu gre. Čeprav mu prijatelj Filint priporoča prizanesljivost in uvidevnost do ljudi, ki ga obdajajo, ga Alcest ne posluša. Zaljubljen je v spogledljivo Celimeno, ki koketira z mnogimi. S tem tudi sam postane žrtev značilnega klasicističnega nasprotja med razumom in čustvom. Tragikomedija nima srečnega konca, junak se mora umakniti iz družbe v samoto, s tem je tudi konec njegove moralne vloge.

Kamra.si, 11. februar 2019 ― Rimski zgodovinar Tacit v svojem delu Historiae omenja Petoviono kot prizorišče pomembnega dogodka v usodnem letu 69, ko so se po Neronovi smrti za cesarski naslov potegovali kar trije kandidati. Na vojaškem posvetu ilirskih legij, ki so se zbrale v Petovioni, je general Mark Antonius Primus v znamenitem govoru prepričal ostale poveljnike, da so za cesarja potrdili Vespazijana. Dogodek je v rimskem zgodovinopisju znan kot vojaški puč v Petovioni. Mesto Ptuj je ta dogodek vzelo za leto prve omembe v antičnem literarnem viru. V prazničnem letu bodo na Ptuju pod sloganom "Vivat Poetovio!" potekale številne prireditve, s katero  želijo širši javnosti predstaviti 1950-letno zgodovino mesta. Promociji in obveščanju o dogodkih je namenjena spletna stran www.vivatpoetovio.si.

SLG Celje, 11. februar 2019 ― Razpisujemo prosto delovno mesto: SCENSKI DELAVEC IV   Podroben opis delovnega mesta in naloge:   – Postavljanje in podiranje scene, – nakladanje in razkladanje scenskih elementov, – pomožna vzdrževalna dela na odru, – postavljanje in nameščanje ostalih elementov, – javljanje napak v delovanju odrskih naprav, – vzdrževalna dela v zavodu, – pomoč pri vzdrževanju odrskih naprav, – manipuliranje z vlaki po navodilu vrviščarja ali odrskega mojstra, – po potrebi nadomeščanje vrviščarja, – pojavljanje na odru pri scenskih spremembah predstav, kadar ne gre za režiran ali kostumiran nastop, – skrb za kulise, zavese, pohištvo in delovno orodje, – čiščenje snega, – manjša popravila scenskih elementov po nalogu nadrejenih in barvanje scene, – sodelovanje pri organizaciji in izvedbi prireditev in dogodkov v organizaciji zavoda, – pomoč pri postavitvi luči, tona in rekvizitov, – vožnja kombija v oddaljenosti do 30 km od gledališča, – opravljanje receptorskih in vratarskih del, – druga pomoč pri rekvizitih, – pomoč pri fizičnih opravilih v gledališču za potrebe marketinga, vzdrževanja in normalnega funkcioniranja zavoda.   ZAHTEVANA IZOBRAZBA: IV – tehnična ali druga izobrazba ustrezne stopnje    TRAJANJE ZAPOSLITVE: določen čas, 12 mesecev        VRSTA ZAPOSLITVE: polni delovni čas       ZAHTEVANE DELOVNE IZKUŠNJE: 1 leto POSKUSNO DELO: 2 meseca URNIK DELA: deljen delovni čas ZAHTEVAN VOZNIŠKI IZPIT:  B-kategorije                             Druga potrebna dodatna znanja, druge zmožnosti/kompetence oz. drugi pogoji za zasedbo: točnost, natančnost, iniciativnost, spoštovanje urnika dela, spoštovanje predpisov o varstvu pri delu, nošenje predpisanih delovnih oblačil, samostojnost pri delu, zaželen je tudi izpit C-kategorije.   Rok za prijavo kandidatov: do vključno 22. 2. 2019.   Prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš naslov po navadni pošti SLG Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje al

SLG Celje, 11. februar 2019 ― BJANKA ADŽIĆ URSULOV Prešernova nagrada za življenjsko delo   Bjanka Adžić Ursulov je umetnica velikega formata, ki nadaljuje žlahtno kostumografsko tradicijo Mije Jarčeve in Alenke Bartlove. Vse svoje življenje je posvetila in žrtvovala izključno in samo gledališču. Njen dom je gledališka šivalnica,  njena domovina gledališki oder. Kot akademska slikarka-kostumografka je vrhunska strokovnjakinja, ki kostumografijo razume predvsem kot dramaturgijo vizualnega. Zato ima znotraj vsakokratnega ustvarjalnega procesa odločilno likovno pa tudi dramaturško vlogo.   Je odlična poznavalka zgodovinskih stilov in se z njimi z lahkoto poigrava. Historičnemu kostumu z nonšalantnimi detajli in drznimi kroji dodaja sodoben avtorski podpis. Po drugi strani pa se rada tudi inventivno poigrava z materiali. Kostume ustvarja iz papirja, kovine, gume, perja, voska in drugih neverjetnih snovi, pa seveda tudi iz najplemenitejših svil, baržunov in gabardenov. Ima izjemen smisel za detajl in celoto. Iz diskretnih, navidez neopaznih dodatkov prosevata tako njen duh kot tudi prefinjen humor, celota pa je zmerom domišljena, barvno usklajena in estetsko dovršena. Njene skice so likovne mojstrovine; z lahkotno slikarsko potezo in premišljenimi barvnimi odtenki tako nazorno naslika dramsko osebo, da lahko igralec poleg oprave razbere tudi karakterne črte svojega lika. In prav to je pri njeni kostumografiji najpomembnejše: zmerom je v popolnem sozvočju tako z igralcem kot z vsemi drugimi ustvarjalnimi elementi predstave.   Bjanka Adžić Urulov je s svojim talentom, strokovnostjo in predanostjo doslej ustvarila več kot dvesto gledaliških, opernih in filmskih kostumografij in tako svojemu poklicu postavila veličasten spomenik. Je redna sodelavka našega gledališča, prvič je sodelovala leta 1999 pri Molièrovem Don Juanu in do Pesmi živih mrtvecev leta 2017 v SLG Celje podpisala trinajst kostumografij.     Njena umetniška prisotnost na najprestižnejših evropskih odrih, kot so Coméd

SLG Celje, 11. februar 2019 ― Molière LJUDOMRZNIK (Le Misanthrope) Komedija   Jean-Baptiste Poquelin (1622–1673), bolj znan kot Molière, je bil igralec in dramatik, čigar komedije s svojim žlahtnim, poglobljenim in kritičnim humorjem nikomur ne prizanašajo in sodijo v sam vrh klasične komediografije. S temami, ki jih je smešil, je razburjal cerkev, druge igralske družine, kritike in sodobnike. Ljudomrznik je nastal leta 1666 in takoj doživel velik uspeh. Glavni junak Alcest je tip pravičnika, ki ne trpi moralnih napak okolja, v katerem živi, zato jih ostro kritizira in vsakomur v obraz pove vse, kar mu gre. Čeprav mu prijatelj Filint priporoča prizanesljivost in uvidevnost do ljudi, ki ga obdajajo, ga Alcest ne posluša. Zaljubljen je v spogledljivo Celimeno, ki koketira z mnogimi. S tem tudi sam postane žrtev značilnega klasicističnega nasprotja med razumom in čustvom. Tragikomedija nima srečnega konca, junak se mora umakniti iz družbe v samoto, s tem je tudi konec njegove moralne vloge.

Kamra.si, 11. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. februarja 1902 se je rodila (Libuče pri Pliberku) Milka Hartman, slovenska pesnica. Umrla je 19. junija 1997. Rodila se je v trdni kmečki družini in preživljala lepo otroštvo v svojem rojstnem kraju. V družini je vladala močna ljubezen do petja in glasbe.To se je preneslo tudi na Milko, ki je zelo zgodaj začela sodelovati v izobraževalnem društvu, v Marijini družbi in pevskem zboru. Po končani osnovni šoli je živela in delala na kmetiji svojih staršev. Želja po šolanju ji ni dala miru, želela je na učiteljišče. Prva svetovna vojna je preprečila njene namene. Leta 1925 je v Ljubljani končala gospodinjsko šolo, nato pa je na avstrijskem Koroškem, v Zagorju, v Škofji Loki, Hrastniku, Bledu in Celju vodila razne gospodinjsko-kuharske in pevske tečaje.