Trubarjeva hiša literature, 4. maj 2019 ― V torek, 30. aprila, je v Trubarjevi hiši literature potekalo novo predavanje iz cikla Mesto bere v sodelovanju z Zavodom za uveljavljanje vizualne kulture Vizo. Rok Govednik je spregovoril o senegalskem avtorju Ousmanu Sembèneju, najprej o njegovih romanih, potem pa še o njegovih filmih, zaslovel je namreč na obeh področjih. Po njegovem najbolj znanem romanu Božje paličice sicer ni filmske adaptacije, smo si pa pogledali nekaterem odlomke iz njegovih drugih filmov. Sembène (1923 – 2007) je bil zelo vedoželjen avtor, v Sovjetski zvezi je v šestdesetih študiral film, njegova želja pa je bila, da bi film prišel do čim večjega števila ljudi – nepismenost je v Afriki takrat izredno visoka, zato je njegova želja, da bi film postal jezik, ki ga bodo ljudje razumeli, zelo praktična. V Sovjetski zvezi se spozna s komunizmom, je pristaš tega, da bi morali ljudje dobiti moč.

ARS Likovni odmevi, 4. maj 2019 ― Ob 100. obletnici rojstva slikarke in pedagoginje Ob 100. obletnici rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič je šest slovenskih galerij pripravilo skupen projekt z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič. V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so odprli informacijsko razstavo o projektu ter življenju in delu umetnice, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa razstavo podarjenih del Alenke Gerlovič, sledile bojo še razstave v Novem mestu, Brežicah, Ribnici in še dve v Ljubljani. Alenka Gerlovič se je rodila v Ljubljani, diplomirala je leta 1941 v Zagrebu, med vojno se je pridružila Osvobodilni fronti in se ukvarjala s partizansko grafiko. Po vojni se je posvetila likovni pedagogiki in se vztrajno zavzemala za posodobitev pouka likovne vzgoje, napisala je tudi priročnik za učitelje, kot članica Društva slovenskih likovnih umetnikov pa ves čas tudi za status umetnikov. Pred upokojitvijo leta 1968 je slikala predvsem med počitnicami. Motivika njenega dela je bila pokrajina, predvsem mediteranska, v začetku je ustvarjala v tehniki olja in med prvimi slovenskimi umetniki akrila, v katerem je razvila zanjo značilen abstrahiran geometričen slog z dodajanjem različnih materialov. Veliko je potovala po vsem svetu in prinašala domov skice, risbe in diapozitive, po katerih je delala v ateljeju. Po upokojitvi in predvsem v zadnjem desetletju življenja se je njeno slikarstvo zelo razcvetelo, atelje je zamenjalo slikanje na prostem, ekspresivne impresije narave je ustvarjala na nekonvencionalen grafičen način v tehniki akvarela. Alenka Gerlovič je velik del svojega opusa poklonila Posavskemu muzeju v Brežicah, kjer je preživela otroštvo in bila njihova častna občanka, kako predana in razmišljujoča umetnica je bila, pa lahko preberemo v njeni avtobiografiji z naslovom Okruški mojega življenja iz leta 2007, ko je prejela tudi Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Likovni odmevi objavljamo njeno pripoved o življenju in umetniški poti, k