Novice

2019-06-11

Extremely Wicked, Shockingly Evil and Vile (2019)

Extremely Wicked, Shockingly Evil and Vile (2019)

Deseta umetnost, 11. junij 2019 ― Biografska kriminalna drama Čista zloba je vpogled v fenomen popularnosti ameriškega serijskega morilca Teda Bundyja skozi oči njegove dolgoletne partnerice Elizabeth Kloepfer. V vlogi karizmatičnega hudiča blesti nekdanji Disneyjev zvezdnik Zac Efron. Težko je razumeti ameriško fascinacijo z morilcem, posiljevalcem, daviteljem in nekrofilom kova Ted Bundy. Če poguglate besedi serijski morilec, bo študent prava iz […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Idila (2015)  The Shawshank Redemption (1994)  "Horror-comedy" - tanka črta med terorjem in humorjem  Silent House (2011)  Overlord (2018) Copyright © Deseta umetnost [Extremely Wicked, Shockingly Evil and Vile (2019)], All Right Reserved. 2019.
Cerknica: Zlati bralci prejeli posebna priznanja

Cerknica: Zlati bralci prejeli posebna priznanja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. junij 2019 ― Cerknica, 11. junij – Maistrovi večeri, ki jih prireja Notranjsko domoljubno društvo general Maister, so v Cerknici dodobra uveljavljeni. Gostitelj večera Bogdan Urbar je tokrat gostil gledališko igralko, domačinko Marjano Brecelj. V sproščenem pogovoru sta se dotaknila različnih dogodkov iz igralkinega življenja, njene mladosti, ko je bila zaradi delovnih obveznosti očeta Marijana Breclja in matere, dramske igralke Ančke Levar razpeta med Ljubljano in tedanjo prestolnico države Beogradom. Maistrov večer v Cerknici, dvorana KD, 11. junij 2019, Foto: JL Brecljeva, ki števila let, ki jih šteje nikakor ne kaže, je obudila prenekateri spomin, tako na šolska leta v Ljubljani, Beogradu, pa na študijska leta  v Ljubljani.  Prejemnica študentske Prešernove nagrade za vlogo Gospe v Genetovih Služkinjah je nakazala izjemno igralsko pot. Zaposlila se je v Drami, kjer je dočakala tudi upokojitev, gostovala na številnih slovenskih odrih, pečat pa pustila tudi v filmskih vlogah in radijskih igrah. Zdi se, da je duh prijateljstva, mladosti in optimizma, tako značilen za povojno generacijo mladih, ki so z navdušenjem sprejemali vse, od mladinskih delovnih brigad, do študijskih in delovnih obveznosti, prenesla tudi v kasnejše poklicno in zasebno življenje. Prizanesljiva do svojih let in poklicne aktivnosti, saj so »igralci v teh ( njenih, op. avtorice ) letih redek pojav in režiserji potrebujejo tudi stare igralce, saj njenega letnika ni več veliko aktivnega.« Navdušena nad sodelovanjem z mladimi, saj jo to ohranja v kondiciji, ko se njeni sodobniki ukvarjajo z diagnostiko je  tudi ambasadorka bolnikov z demenco v Deosovem domu za starejše v Vnanjih Goricah. Pogovor je vodil Bogdan Urbar, ki je tudi tokrat iz sogovornice izvabil številne informacije, ki jo osvetljujejo v povsem drugačni luči, kot jo poznajo sosedje in znanci. Na vprašanje »Kaj je zate domoljubje?«, ki ga voditelj ob koncu pogovora zastavi slehernemu sogovorniku, je Brecljeva odgovorila z uvodnimi s
Poletna muzejska noč v Žireh

Poletna muzejska noč v Žireh

Muzej Žiri, 11. junij 2019 ― Poletna muzejska noč v Kulturnem središču stare Žiri v soboto, 15. junija, od 18.00 dalje do zrelega večera 18.00 Predstavitev cesarske listine občine Žiri iz leta 1840            Predavanje prof. dr. Jedert Vodopivec, vodja centra za restavriranje in konzerviranje Arhiva Republike Slovenije            Razgrnjena listina bo zaradi občutljivosti na ogled le 15. in 16. junija 2019, […]

Bauhaus: Sto let lovorik in dilem

OUTSIDER, 11. junij 2019 ― Letos mineva sto let od ustanovitve osrednje oblikovalske in arhitekturne ikone dvajsetega stoletja – šole Bauhaus. 12. aprila 1919 jo je v Weimarju med še svežimi ruševinami nemškega poraza v prvi svetovni vojni ustanovil Walter Gropius. Razpuščena je bila kmalu po prihodu nacistov na oblast leta 1933. Bauhaus in Weimarska republika si delita letnici rojstva… The post Bauhaus: Sto let lovorik in dilem appeared first on OUTSIDER.

Pisan svet, v poezijo ujet

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 11. junij 2019 ― V torek, 11. junija 2019, je v Občinski knjižnici Prebold potekal zanimiv poletni glasbeno-literarni večer z naslovom »Pisan svet, v poezijo ujet«. Svoje ustvarjanje je skozi pogovor, ki ga je vodila knjižničarka Lea Felicijan, predstavila družina Drevenšek-Mohorko iz Griž. Hči Mateja Mohorko je v verze stkala številne izvirne pesmi, pod mentorstvom osnovnošolske učiteljice Vesne Družinec Pilko se je že v najstniških letih na enem izmed natečajev uvrstila med štiri najboljše osnovnošolske poete v Sloveniji. Ganljive pesmi o svoji družini, presunljive ljubezenske, razmišljujoče o svetu, preprosta voščila, vse to so obiskovalci ...

SKOK V POLETJE – poletna ustvarjalnica

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 11. junij 2019 ― V torek, 11. junija 2019, smo v Občinski knjižnici Vransko našim željam po počitnicah, morju in branju dali krila. Na ustvarjalnici, ki smo jo poimenovali Skok v poletje, smo izdelovali knjižne kazalke, ki nam bodo vabile k poletnemu branju, ter nagajive hobotnice, ki nas bodo spominjale na morske širjave. Bili smo kreativni, marljivi in razigrani, kar poglejte nas!

Preseganje spolnih binarnosti v slikanici KAKO TI JE IME?

Bajalka, 11. junij 2019 ― KAKO TI JE IME? je avtorska slikanica o malem polžu, ki še nima imena, ker je pravkar prilezel na svet. Svoje ime si izbira med pogovori z živalmi, ki jih srečuje na svoji poti in spoznava skupaj z njihovimi poimenovanji. Toda pri tem nastopi težava že takoj na začetku, saj polž ne ve, katerega spola je. Ne počuti se ne kot polžje dekle in ne kot polžji fant. Malo polžje bitjece tekom pravljice ugotovi, da si želi ime, ki bi ga lahko imelo kot dekliški polž ali kot fantovska polževka ali pa kot polž in polževka hkrati. Čeprav se sprva […] Stran Preseganje spolnih binarnosti v slikanici KAKO TI JE IME? se je prvič pojavila na strani Bajalka.

Svet bogov Vzhodnih Alp in Jadrana v stiku z rimsko civilizacijo

Društvo Slovenski staroverci, 11. junij 2019 ― Predrimska duhovna kultura na današnjem slovenskem prostoru je razmeroma malo poznana. Da vsaj malo osvetlimo ta bogat del duhovne preteklosti prostora na katerem živimo, objavljamo starejši članek v treh delih Marjete Šašelj Kos Svet bogov Vzhodnih Alp in Jadrana v stiku z rimsko civilizacijo. Članek govori o predrimskih kultih in božanstvih (keltskih, venetskih itd), kot […]
Đejmi Hadrović - All About the Veil (2016) Avtorski video/ Video performans

Đejmi Hadrović - All About the Veil (2016) Avtorski video/ Video performans

DIVA nove pridobitve, 11. junij 2019 ― Glavni cilj umetniškega projekta je bilo snemanje eksperimentalnega intervjuja opredmetu, ki ga poznamo pod imenom naglavna ruta. Avtorica je študentom umetnosti postavilavprašanja in opazovala njihovo telesno govorico. Študenti so morali obleči naglavno ruto in povedati,kako se v njej počutijo. Sama sem s projektom želela dekonstruirati semantiko naglavne rute in ji datinov pomen. Študenti umetnosti so bili izbrani zato, ker predstavljajo specifčno...
Đejmi Hadrović - Silent Observer (2017) Avtorski video/ Video performans

Đejmi Hadrović - Silent Observer (2017) Avtorski video/ Video performans

DIVA nove pridobitve, 11. junij 2019 ― Video performans sestoji iz monologa ženske v zgodnjih tridesetih, ki predstaviovire, s katerimi se sooča. Vsebina se dotika problematik spola, identitete, migracij in etnične pripadnosti. Avtobiografske misli so podane samo z glasovnim pripovedovanjem, saj je izvajalkavideoposnetka zgolj delno vidna. Njena podoba predstavlja klasični portret, medtem ko je um glavnivir dogajanja. Umetnica obravnava svetovna vprašanja, ki so še vedno aktualna, medtem ko poskušauiti notran...

Znani rezultati prvega razpisa za mobilnost i-Portunus

CED, 11. junij 2019 ― V sklopu pilotnega projekta s podporo Evropske komisije, namenjenega spodbujanju mobilnosti v kulturi, je na prvega izmed treh letošnjih pozivov prispelo več kot 1.200 prijav. Podporo za mobilnost bo tokrat prejelo 122 umetnikov in kulturnih delavcev s področja uprizoritvenih in vizualnih umetnosti. Med njimi je tudi gledališka režiserka Eva Nina Lampič iz Slovenije – čestitamo!

V Osmo/zi odprtje razstave MetaVrt Sfera2 Tanje Vujinović

Misli, 11. junij 2019 ― V galeriji Osmo/za bodo drevi odprli razstavo novomedijske umetnice Tanje Vujinović z naslovom MetaVrt Sfera2. Avtorica v svojih delih povezuje preteklost in prihodnost ter prepleta dejstva in elemente znanosti z mitologijo, navdih za razstavo, ki bo na ogled do 26. junija, pa je poiskala tudi pri slovenskih znanstvenikih.
Knjiga priznanj: Jurij Hudolin

Knjiga priznanj: Jurij Hudolin

Airbeletrina, 11. junij 2019 ― Priznanja je tokrat prispeval Jurij Hudolin, pisatelj, pesnik, scenarist in prevajalec, ki je ravnokar napisal prvo biografijo: O smehu Zlatka Čodrića (Beletrina 2019), nekoliko prej pa je izšel tudi njegov šesti roman Ljubljanske ulice (Litera 2019). Vabljeni k branju njegovih knjig in priznanj. Če pa na Jurija slučajno naletite na ljubljanskih ulicah, prisedite: je namreč tudi pripovedovalec najboljših anekdot; domačih in tujih, o živih in mrtvih.

V Galeriji Jakopič popotovanje skozi fotografski svet Luciena Herveja

Misli, 11. junij 2019 ― V Galeriji Jakopič bodo ob 19. uri odprli pregledno razstavo enega velikih fotografov 20. stoletja Luciena Herveja (1910-2007). Kot je povedala kustosinja Imola Gebauer, razstava sledi umetnikovi karieri od začetka in preko pomembnih tem, ki se jih je Herve dotaknil v svojem delu, obiskovalcu razpira njegovo strast do arhitekture in detajlov.

Frana na mobilnike in tablice naložilo že več kot 3000 uporabnikov

Misli, 11. junij 2019 ― Jezikovni portal Fran, kjer so zbrani splošni, etimološki, zgodovinski, terminološki in narečni slovarji, je že en teden dostopen tudi kot aplikacija. Kot so sporočili iz ZRC SAZU, pod okrilje katerega spada Fran, si je tega na mobilne telefone in tablice v skoraj tednu dni, odkar je na voljo, do danes zjutraj, preneslo že več kot 3000 uporabnikov.
Spomini na Otona

Spomini na Otona

ARS Svet kulture, 11. junij 2019 ― Danes mineva 70 let od smrti pesnika in prevajalca Otona Župančiča. Danes mineva 70 let od smrti pesnika in prevajalca Otona Župančiča. Rodil se je januarja 1878 v Vinici v Beli krajini, šolal se je v Novem mestu in Ljubljani in nato po maturi na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. V prvem desetletju 20. stoletja je potoval po Evropi in živel v tujini. Po vrnitvi se je najprej preživljal s prevajanjem, nato je postal dramaturg v gledališču in mestni arhivar. Poročil se je z Ano Kessler, s katero sta imela tri otroke. Leta 1920 je postal dramaturg v Drami in pozneje njen upravnik. Bil je predsednik Društva slovenskih književnikov, eden od ustanoviteljev slovenskega PEN in njegov prvi predsednik. Bil je tudi med prvimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Oton Župančič je eden od štirih članov slovenske moderne. Njegovo poezijo posebej zaznamujeta vitalizem in veselje do življenja. Ob 70-letnici smrti je izšla knjiga Spomini na Otona, ki jo je napisala njegova žena. V oddaji bomo poročali tudi s podelitve odlikovanj, ki jih je podelil predsednik Borut Pahor. Akademik Janko Kos je prejel zlati red za zasluge. Napovedali bomo koncert Slovanska rapsodija s katerim na Kongresnem trgu v Ljubljani drevi obeležujejo 15-letnico Foruma slovanskih kultur in odpirajo 31. Mednarodni festival Imago Sloveniae. Ob letošnji 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa v Beltincih pripravljamo dogodek Velika panonska muzika.
Barbara Pešut

Barbara Pešut

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 11. junij 2019 ― Pesnica in pisateljica z izjemno voljo do življenja in ustvarjanja Barbara Pešut je prepoznavno in odlično sooblikovala in sooblikuje tako slovensko popevko kot poezijo in pripovedništvo. Med drugim je napisala besedilo za hit Samo ljubezen skupine Sestre, objavila pa je tudi več pesniških zbirk in pripovednih del. Leta 2005 je tako izšel (pod psevdonimom Eva Pacher) njen kratki roman Čudoviti klon, v katerem je drzno združila žanr utopije in trde erotike. Pozneje se je k erotiki še večkrat vrnila, zmerom sugestivno, berljivo, tudi provokativno in humorno, tako s pesniškimi zbirkami Prej, potem, potem, prej (2009), Granit žafran (2014) in Eksplicitne (2016) ter z zbirko kratkih zgodb Jebopisi (2018, pod psevdonimom). Leta 2016 je objavila avtobiografsko delo Prva polovica: slastne četrtine, letos pa tudi avtobiografsko obarvano delo Pisma iz JLA, ki je med drugim hvalnica ljubezni. Pogovor z umetnico, ki navkljub hudi bolezni z izjemno voljo vztraja in ustvarja, je na njenem domu v Šiški posnel Marko Golja.
Prisluhni in povej

Prisluhni in povej

Odzven, 11. junij 2019 ― Jaz, drevo je mednarodni trio, ki ga tvorijo pihalec Cene Resnik, basist Boris Janje in čelist Giovanni Maier. Pri italijanski založbi Palomar je izšel njihov prvenec.

Tanja Zgonc: Postati vrtnica ni tako preprosto

OUTSIDER, 11. junij 2019 ― Tanja Zgonc je plesalka in koreografinja, zapisana butu, govorici hrbta, tibetanskemu budizmu, gledališkemu gibu. Kot pionirka buta močno zaznamuje domači in tuji prostor – prek delavnic, mentorstva na AGRFT in ustvarjanja gledaliških koreografij. Za lastna avtorska dela, ki jih je več kot dvajset, je prejela številne nagrade. Njena aktualna predstava Tulkudream, ki povezuje telo buta… The post Tanja Zgonc: Postati vrtnica ni tako preprosto appeared first on OUTSIDER.
Skrivnostne krajine Tamare Burmicky na Bistriškem

Skrivnostne krajine Tamare Burmicky na Bistriškem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. junij 2019 ― Ilirska Bistrica, 7. junij –  V Pavlovčevi galeriji so 7. junija na ogled postavili razstavo slikarke Tamare Burmicky – Taye z naslovom Skrivnostne krajine; skrivnostne oziroma notranje pokrajine poimenuje zato, ker gre za njeno percepcijo narave. Razstava bo na ogled do 3. julija. Razstava Skrivnostne krajine, Tamara Burmicky – Taya, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 7. junij 2019 Foto: Petar Nikolić Slikarka Tamara Burmicky je veliko let študirala in delala v tujini, prihaja iz Ljubljane, ko je bila stara deset let, pa se je njena družina iz Maribora preselila v Venezuelo. V Caracasu je študirala arhitekturo, študij nadaljevala v Ljubljani, kjer je leta 1970 diplomirala pri profesorju Edu Ravnikarju. Podiplomski študij iz urbanizma je zaključila v Parizu. Ves čas je bila dejavna na več področjih, v arhitekturi, urbanizmu in slikarstvu. Na umetniški akademiji v Caracasu se je posvetila slikarstvu, v Maleziji, kjer je prebivala nekaj let, pa se je poglobila v skrivnostni svet kitajskega tradicionalnega in sodobnega slikarstva. Po vrnitvi v Slovenijo ustvarja in razstavlja. V njenih delih je zaslediti vpliv treh svetovnih kultur, ki so usodno zaznamovale njeno umetnost. Umetnica izhaja iz klasične realistične slikarske šole, zato je začela slikati naravo, natančneje krajine; ko e prišla v Venezuelo je bilo tam še veliko naravne krajine. Čeprav takrat še niso uporabljali danes popularne besede ekologija, je v sebi že začutila vsemogočnost narave. Svoja dela poimenuje skrivnostne ali notranje pokrajine zato, ker gre za njeno percepcijo narave. Po prihodu v Slovenijo jo je krajina izredno navdušila in v zadnjem času v svoj slikarski ciklus narave kot simbola vključuje vse več krajinskih oziroma nacionalnih in krajevnih simbolov, od Triglava do Krasa in Snežnika. Razstava Skrivnostne krajine, Tamara Burmicky – Taya in Anton Prosen, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 7. junij 2019 Foto: Petar Nikolić Samostojno razstavlja od leta 1985 in b
INSECTA Cantata

INSECTA Cantata

Radio Študent, 11. junij 2019 ― Maj je. Dežuje. V Tivoliju te ujame ploha. Zadnja vrata botaničnega vrta so odprta. Zatečeš se v soparno notranjost in poslušaš Insecto Cantato. Zaspiš. Sopara ti zleze v nos in povzroči lepljive sanje o orkestru insektov, ki se nahaja poleg tebe.
V Gorenjskem muzeju odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

V Gorenjskem muzeju odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

SEM, 11. junij 2019 ― V četrtek, 13. junija 2019, ob 19. uri bo v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4, Gorenjski muzej odprl razstavo Dekle iz ozadja zgodovine - Ljudmila Belcijan in njena pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. Razstava je nastala v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Razstavo bo odprl Andrej Šter, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve. Kdo je bilo dekle iz ozadja zgodovine? Ljudmila (Milka) Belcijan se je rodila 16. septembra 1924 v Vinjah (Dol pri Ljubljani) mami Mariji (rojeni Virt) in očetu Janezu. V družini so bili štirje otroci, poleg Ljudmile še Mimi, Jože in Franc. Družina Belcijan se je v Predoslje preselila v najeto hišo. Tam je Ljudmila končala šest razredov osnovne šole. V Ljubljani je obiskovala šiviljski tečaj, saj je želela postati učiteljica ročnih del. Kot 15-letno dekle se je izpopolnjevala v kranjski šiviljski delavnici Macarol. Bližina gradu Brdo je vplivala na prebivalce Predoselj, še posebej po letu 1935, ko je postal poletna rezidenca družine kneza Pavla Karađorđevića, regenta Kraljevine Jugoslavije. Ljudmila Belcijan je bila najprej zaposlena na gradu Brdo, nato še na Belem dvoru v Beogradu. Opravljala je različna dela kot sobarica, perica, likarica, šivilja in varuška Pavlove hčere, princese Elizabete. Kraljevina Jugoslavija je pod knezom Pavlom pristopila k trojnemu paktu, da bi se izognila vojaškemu spopadu s Hitlerjevo Nemčijo in z Mussolinijevo Italijo. 27. marca 1941 je vojska izvedla državni udar, strmoglavila vlado, ukinila regentstvo ter razglasila mladoletnega kralja Petra II. za polnoletnega. Kneza Pavla z družino so prisilili k umiku v Kenijo do jezera Naivasha (severno od Nairobija), kjer so bili internirani pod britanskim nadzorom. Z njimi je odšla tudi Ljudmila Belcijan. Britanske oblasti so marca 1943 knezu Pavlu zaradi slabega zdravstvenega stanja odobrile preselitev v Johannesburg v Južni Afriki. Tam se je Ljudmila decembra 1945 prvič poročila in si ustvarila

Režiser Dušan Mlakar praznuje 80 let

SiGledal Novice, 11. junij 2019 ― Gledališki režiser in pedagog Dušan Mlakar danes praznuje 80 let. Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in Dubrovniku. Njegov obsežni opus 120 gledaliških režij sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Pri tem je veliko pozornost posvečal igralcem.

11. junija 1949 je umrl Oton Župančič, slovenski pesnik ...

Kamra.si, 11. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. junija 1949 je umrl Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Rodil se je 23. januarja 1878. Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi. Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

11. junija 1998 je umrl Jože Privšek, slovenski jazzovski pianist ...

Kamra.si, 11. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. junija 1998 je umrl Jože Privšek, slovenski jazzovski pianist, skladatelj in dirigent. Rodil se je  19. marca 1937. Izobraževal se je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, tri leta privatnega študija kompozicije pa je prejel v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na ustanovi Berklee College of Music v Bostonu (ZDA) pri slovitem profesorju Herbu Pomeroyu, ki je bil sicer mentor slavnih mojstrov, kot so Quincy Jones, Arif Mardin in Mike Gibbs.

11. junija 1881 se je rodil Fran Tratnik, slovenski slikar

Kamra.si, 11. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. junija 1881 se je rodil Fran Tratnik, slovenski slikar. Umrl je 10. aprila 1957. Risar in slikar, doma v Potoku ob Dreti, se je rodil kot peti izmed devetero otrok kmetoma Jožefu in Frančiški. Velja za prvega slovenskega ekspresionista, ki je v svojem prvem obdobju v risbah prikazoval revščino in socialne krivice.Po osnovni šoli v sosednji vasi Gorica, se je v letih 1896–1897 učil slikarstva pri podobarju Ivanu Gosarju v Celju in nemščine pri premožnem meščanu Ivanu Žemljaku
Đejmi Hadrović - Crossing Borders (2015) Avtorski video/ Video performans

Đejmi Hadrović - Crossing Borders (2015) Avtorski video/ Video performans

DIVA nove pridobitve, 11. junij 2019 ― Umetnica v video performansu stoji v praznem prostoru pred zidom, na katerega se čeznjo preko projekcije izpisuje besedilo v angleščini: "I am a muslim I am a muslim I am a muslim ...". Izjava se ponavlja, dokler ne zapolni celotnega zidu. Umetnica mirno stoji, okoli glave ima ohlapno ovit šal, in kadi cigareto. Čez nekaj časa si šal umakne z glave in prične glasno izjavljati "I am a muslim". Izjavo ponavlja z različnimi afirmativnimi intonacijami. Ko je besedilo do ko...
Pranger 2019 | Konceptualna razprava Poezija & vojna (poročilo z dogodka)

Pranger 2019 | Konceptualna razprava Poezija & vojna (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 11. junij 2019 ― V torek, 11. junija, je v Trubarjevi hiši potekal otvoritveni dan 16. festivala Pranger. Konceptualno razpravo o poeziji in vojni je vodil Goran Potočnik Černe, njegova sogovornika pa sta bila Igor Grdina in Marija Stanonik. Oba sta poznavalca in raziskovalca slovenske književnosti, zato je bil fokus predvsem na slovenskem literarnem prostoru, skozi citate raznih ustvarjalcev pa je Potočnik Černe usmerjal razvejan pogovor, ki se je gibal predvsem med obema svetovnima vojnama.
Spomenka Hribar: Preteklost v parlamentu

Spomenka Hribar: Preteklost v parlamentu

ARS Esej na radiu, 11. junij 2019 ― V slovenski politični in družbeni prostor je zasadila idejo narodne sprave; v tem duhu deluje še danes. Filozofinja, sociologinja in publicistka Spomenka Hribar je v eseju Krivda in greh problematizirala ravnanje revolucije med vojno in po njej, zato je Kocbekov zbornik izšel šele leta 1987. V slovenski politični in družbeni prostor je zasadila idejo narodne sprave; v tem duhu deluje še danes. V oddaji lahko poslušate njen esej iz leta 1991 Preteklost v parlamentu. Bereta ga napovedovalca Jasna Rodošek in Aleksander Golja. Glasbeni vrinki so odlomki iz Koncertnega utripa skladatelja Vitja Avsca v izvedbi Jožeta Kotarja na klarinetu in Luca Ferrinija pri klavirju. Oddajo je zvočno oblikoval Blaž Kumše, urednika pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
še novic