SEM, 24. december 2019 ― Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne dediščine vpisalo štiri nove enote nesnovne kulturne dediščine: Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele, Priprava idrijskih žlikrofov in Piparstvo. Izdelovanje panjev in čebelnjakov: Čebelnjaki so gospodarske stavbe, namenjene panjem za čebelje družine in čebelarjevemu delu. So značilnost slovenske kulturne krajine. Za njihovo izdelovanje je potrebno tehnično, estetsko, gospodarsko in obrtniško znanje. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec: Čebelarska zveza Slovenije. Vzreja čebeljih matic kranjske čebele je dejavnost pridobivanja novih matic na podlagi odbire čebeljih družin z najboljšimi lastnostmi plemenskega materiala, in sicer z odvzemom vzrejnega gradiva iz njih, z gojenjem matičnih ličink ali z oprašitvijo matic. Ob enoti sta bila evidentirana dva nosilca: Čebelarska zveza Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije. Priprava idrijskih žlikrofov: Idrijski žlikrofi so s krompirjevim nadevom polnjene testenine v obliki klobuka, ki se po tradicionalnem receptu izdelujejo na širšem območju Idrije in Cerkna ter pripravljajo kot predjed, priloga k mesnim jedem ali samostojna jed z mesno ali drugo omako. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec: Društvo za promocijo in zaščito idrijskih jedi. Piparstvo ali fajfarstvo je ročno izdelovanje rezljanih in različno okrašenih lesenih pip ali fajf za kajenje tobaka. Danes je po tej nekoč bolj prisotni dopolnilni domači obrti znana le še vas Gorjuše nad Bohinjem. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec: Srečko Lotrič.

ARS Ars humana, 24. december 2019 ― Pogovor s slovaško pesnico Mário Ferenčuhovó Okoljska problematika, smrt, bolezen človeka, materinstvo – to so le nekateri izmed motivov, ki stopajo v poezijo Márie Ferenčuhové. Ta je v zadnjih letih postala najbolj prevajana slovaška pesnica. Prepoznavnost v kritiški in bralski javnosti si je zgradila s specifičnim, hladnim in nerazčustovanim jezikom, s katerim navidezno z distanco ubeseduje čustveno zahtevne teme. »Od nekdaj me je osupljalo, kako katera koli institucija dojame subjektivnost posameznika; kako jo objektivizira, popredmeti, in kaj se nato s tem posameznikom zgodi v njenem jeziku. V svoji drugi zbirki sem – kot sem že omenila – pisala o izkušnji poroda, ki mi jo je medicina odvzela, da bi zavarovala mojega otroka. Podobno je s hladnim jezikom, ki sem ga izoblikovala. Omogočil mi je dobesedno disociacijo od svojega bolnega telesa in psihične frustracije; omogočil mi je, da sem se na situacijo ozrla z medicinskim pogledom.« Lani smo v slovenščino dobili prevod dveh pesniških zbirk Márie Ferenčuhové, Ogrožene vrste in Imunosti. Poslovenile so ju Eva Nežič, Maruša Avman Palermo in Veronika Šoster pod vodstvom mentorja Andreja Pleterskega. Lani je Mária Ferenčuhová pri nas predstavljala prevode svojih del, ko je bila v rezidenci Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Ob tej priložnosti jo je pred mikrofon povabila Maja Žvokelj, ki je tudi prevedla pogovor. Refleksijo svoje poezije in širšega družbenega stanja, ki jo v odgovorih ponuja pesnica, v oddaji dopolnjuje tudi izbor njenih pesmi v interpretaciji igralke Barbare Cerar.