Novice

2021-04-27

Zdaj zaori pesem o svobodi …

Zdaj zaori pesem o svobodi …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. april 2021 ― Zdaj zaori pesem o svobodi … CERKNICA Cerknica – 27. aprila praznujemo državni praznik Dan upora proti okupatorju. Letošnja tradicionalna prireditev Zdaj zaori pesem o svobodi je tokrat potekala v spletni obliki, v kateri se je prepletal kolaž posnetkov nastopajočih, ki so nastali ob različnih priložnostih. Ob praznovanju 80-letnice ustanovitve OF so predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Cerknica k osrednjemu spomeniku NOB v Cerknici položili cvetje, zaslužnim članom združenja pa so podelili priznanja. Zdaj zaori pesem o svobodi, slavnostni govornik Drago Frlan, Cerknica, 24. –27. april 2021 Foto: Zavod Oron Tudi tokratno prireditev je ob podpori Občine Cerknica postavil organizacijski odbor 1. maj pod vodstvom Toneta Urbasa. Letošnji slavnostni govornik je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Cerknica Drago Frlan, zbrane pa je med drugim nagovoril tudi cerkniški župan Marko Rupar. Frlan se je v svojem govoru dotaknil zgodovinskih dejstev ter med drugim povedal, da je Slovenija v času svojih najslabših zgodovinskih razmer naredila največ: vodila je upor proti okupatorju, združila je narod in ga skozi narodnoosvobodilni boj pripeljala do državnosti in samostojnosti. Pobudniki ustanovitve OF so bili komunisti, krščanski socialisti, del Sokolov in slovenskih kulturnih delavcev. OF je vključevala vse, ki so sprejemali njen program, po oceni pa je imela med prebivalstvom 75-odstotko podporo. Kot je še dejal Frlan, so se tudi duhovniki, predvsem na Primorskem, kjer so že imeli izkušnje s fašizmom, polnoštevilno odzvali pozivu OF. Pri tem je posebej izpostavil Jožeta Lampreta, partizanskega duhovnika in člana OF, znanega kot verskega referenta 14. divizije in enega izmed največjih slovenskih intelektualcev v obdobju pred drugo svetovno vojno, ki je med drugim deloval tudi v naših krajih. Govornik je med drugim opozoril, da je del slovenske politične in verske elite s ciljem ohranjanja svojih pravic in privilegijev dejansko pristal na oku
Oskarji 2021: Seznam nagrajencev

Oskarji 2021: Seznam nagrajencev

Deseta umetnost, 27. april 2021 ― Spodaj predstavljamo seznam vseh nagrajencev na podelitvi filmskih nagrad oskar 2021. Best original screenplay Judas and the Black Messiah Minari Promising Young Woman – WINNER Sound of Metal The Trial of the Chicago 7 Best adapted screenplay Borat Subsequent Moviefilm The Father – WINNER Nomadland One Night in Miami The White Tiger Best international feature film Another Round – WINNER […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Jacob's Ladder (1990)  Gringo  Vdove  21 Jump Street (2012)  The Fly (1986) Copyright © Deseta umetnost [Oskarji 2021: Seznam nagrajencev], All Right Reserved. 2021.

Aleksander Vujović: Osvobojen trg!

OUTSIDER, 27. april 2021 ― Ne domišljamo si, da naše pisanje redno in neposredno preoblikuje prostor okoli nas, pa vendar verjamemo, da lahko pomaga osvetliti družbeno prostorske probleme in izostriti poglede nanj. Argumentirana javna obravnava lahko spodbudi premik – na boljše (denimo primer pokvarjene ure na stolpnici TR3 – link).  Tokrat proslavljamo za javni prostor majhno zmago, in sicer predprostor… The post Aleksander Vujović: Osvobojen trg! appeared first on OUTSIDER.

Izšel zgodovinski roman o založniku slovenskih modernistov

Misli, 27. april 2021 ― Mladinska knjiga je izdala roman Brodnik, s katerim se je poklonila založniku Lavoslavu Schwentnerju. Pod roman se podpisuje Tanja Tuma, ki je želela z njim predstaviti založnika, "ki je dal življenje za knjigo", spremno besedo pa je pod naslovom Zgodba, ki bi jo Schwentner objavil, napisal dober poznavalec njegovega dela, antikvar Rok Glavan.

Novičke iz spletne trgovine − april 2021

Gornjesavski muzej Jesenice, 27. april 2021 ― Danes vas vabimo v našo spletno trgovino. Posebej izpostavljamo nov katalog ob razstavi 10 sidrišč slovenskega alpinizma. Seveda pa si razstavo lahko še vedno lahko ogledate v Slovenskem planinskem muzeju, ki je odprt od torka do sobote od 9. do 16. ure. Tudi na današnji in sobotni praznični dan. Z današnjim dnem spet odpira [...]

Filmarija #021: Od režije do scenografije

Društvo slovenskih režiserjev, 27. april 2021 ― V tokratni Filmariji prisluhnite, kako poteka ustvarjalno sodelovanje med režiserjem, scenografom in direktorjem fotografije. Gostje režiserke in scenaristke Sonje Prosenc so scenografinja Katja Šoltes, režiser, scenarist in scenograf Miha Knific ter direktorja fotografije Simon Tanšek in Mitja Ličen. Pogovor je na voljo tukaj.
1944 Štajerska – Tomšičeva brigada in fant, ki je pobegnil z Ulake (drugič)

1944 Štajerska – Tomšičeva brigada in fant, ki je pobegnil z Ulake (drugič)

Stare slike (Cerknica), 27. april 2021 ― Bralec naše spletne strani Franc Bavec iz Podcerkve je v odziv na prispevek o Tonetu Antončiču z Vrhnike posredoval fotografijo, ki je bila objavljena v knjigi Francija Strleta Tomšičeva brigada 1944. Na njej je med drugimi tudi fant, ki je Italijanom pobegnil z morišča na Ulaki Tone Antončič, tokrat kot ekonom štaba Tomšičeve brigade. Sedi […]

27. aprila 1987 je v Ljubljani umrl Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog

Kamra.si, 27. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. aprila 1987 je v Ljubljani umrl Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog. Rodil se je 6. maja 1893 v Ljubljani. Brodar je bil rejenec železničarskega ključavničarja, po končanih štirih razredih ljudske šole na Ledini v Ljubljani vpisan v prvi razred slovenske gimnazije na Beethovnovi ulici v Ljubljani, kjer je leta 1911 maturiral. Naravoslovje je študiral na Dunaju in v Zagrebu, diplomiral leta 1920. Tik pred koncem študija se je začela 1. svetovna vojna in moral je med vojake. Poslan je bil na Doberdob, pozneje hudo ranjen v komolec, kar je zanj pomenilo konec vojne in spet se je lahko posvetil študiju. Leta 1939 je doktoriral iz geologije in paleontologije na Univerzi v Ljubljani. Sprva tri leta suplent na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, od 1921 do 1939 deloval kot profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, do 1946, nato je predaval na Univerzi v Ljubljani kot izredni, od 1951 kot redni profesor za kvartarologijo na geološkem oddelku naravoslovne fakultete do upokojitve 1964, obenem pa tudi na arheološkem odelku FF do leta 1969. V SAZU je bil izvoljen kot dopisni član 1949, redni član slovenske akademije je postal 1953 in dopisni član JAZU 1975. 1969 je bil imenovan za častnega doktorja, 1978 za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejel nagrado AVNOJ (1974), Kidričevo nagrado (1974) in dvakrat Prešernovo nagrado (1949 za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč in 1960 za delo Črni Kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju). Bil je član mnogih strokovnih in znanstvenih združenj, dolga leta urednik Arheološkega vestnika in Acta carsologica.

Literarno novinarstvo – Karmen Willum Švegl in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 27. april 2021 ― V torek, 20. aprila 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. V zadnjem času je bilo že kar nekaj dogodkov posvečenih dopisnikom in dopisnicam. Tokrat je Flis gostila Karmen Willum Švegl, dolgoletno vojno dopisnico z Bližnjega Vzhoda. Študirala je primerjalno književnost, v novinarstvo pa je prišla po naključju. Si je pa želela delati z literaturo in od nekdaj jo je zanimalo pisanje. Ko je začela pisati, je mešala novinarske žanre in zakonitosti, najprej je sicer pisala literarne kritike in članke, potem se je odpravila v Berlin, kjer je spoznala svojega moža in skupaj sta začela potovati. Spodbudil jo je k temu, da poskusi nagovoriti kak časopis, če bi jih zanimali članki s terena. Na začetku je pisala za različne revije od Dnevnika do Mladine, najprej z Balkana, potem iz Izraela in Palestine, kasneje Pakistana, potem pa je začela delati za POP TV in kasneje za RTV. Vedno si je želela potovati, sploh v svet, ki je malce kaotičen in ni preveč urejen, svoje novinarske začetke je zato razumela kot sredstvo, da je lahko imela življenje, kot si ga je želela, ne predstavlja si, da bi se po morebitni vrnitvi v Slovenijo še ukvarjala z novinarstvom.
še novic