Borštnikovo srečanje, 18. april 2021 ― Podarimo si knjige ob svetovnem dnevu knjige! Ni samoumevno, da imamo dobre knjige. Zato jih je pomembno ne le brati, temveč tudi kupovati. Enkrat letno lahko knjige kupujemo in jih drug drugemu podarjamo – tudi kot skupnost.  Ob svetovnem dnevu knjige bo med 22. in 25. aprilom vrata za štiri dni odprl Sejem s kavča (sejemskavca.si), skupna spletna knjigarna, v kateri bo več kot 50 slovenskih založnikov po ugodnih sejemskih cenah ponudilo več kot 500 skrbno izbranih knjig. Preprost nakup bo omogočala začasna sejemska spletna trgovina s skupno košarico in enotnim odpošiljanjem. Skupaj s Slovenskimi gledališkimi založniki na Sejmu s kavča, ki ga organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature skupaj z Javno agencijo za knjigo RS, Društvom slovenskih pisateljev, splošnimi knjižnicami ter številnimi občinami in lokalnimi partnerji, nastopa tudi Festival Borštnikovo srečanje.  Po sejemski ceni bo moč kupiti publikacije, ki smo jih izdali v knjižni zbirki Borštnikov prstan: - Saša Pavček (posvečena prejemnici Borštnikovega prstana leta 2017)  - Janez Škof (posvečena prejemniku Borštnikovega prstana leta 2018) - Marinka Štern (posvečena prejemnici Borštnikovega prstana leta 2019). Sejem bo v Ljubljani vse sejemske dni vabil tudi k osebnemu prevzemu knjig. Urnik za osebne prevzeme na Vodnikovi domačiji Šiška: ČET–NED (12.00–17.00) V nedeljo bodo knjige po Ljubljani dostavljali tudi s kolesi. Manjši izbor 30 sejemskih knjig bo v sejemskih dneh na voljo tudi prek Wolta. 10 razlogov za obisk Sejma s kavča 1.  Podarim – razveselim 2.  Vključim se v vseslovensko akcijo podarjanja knjig 3.  Podprem nastanek dobrih knjig v slovenščini 4.  Na enem mestu dobim pregled nad izbrano ponudbo več kot 50 založnikov 5.  Sejemske telefonske številke mi omogočijo neposreden stik z založniki 6.  Preprost spletni nakup opravim na enem mestu in ob katerikoli uri 7.  Kupljeno knjigo podarim skupaj z zapisom posvetila po izbiri 8.  Kupljeno knjižno darilo prejmem lič

Mestna knjižnica Ljubljana, 3. januar 2020 ― Poglavitna tema tretjega srečanja o življenju Dostojevskega bo njegova obsedenost z igrami na srečo. Kako je nanj in na njegov odnos do zahoda vplivalo dolgoletno potovanje in bivanje po evropskih mestih? Kakšno vlogo sta v njegovem življenju odigrali ljubica Apollinarija Suslova in žena Anna Grigorjevna? Z novim ciklom srečanj se podajamo v svet ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega, ki je s svojo ustvarjalnostjo razkrival globine modernega človeka in za vselej zaznamoval svetovno književnost. Izhodišče tokratnega srečanja bo kratki roman Srečelovec. Na vsakem srečanju prek krajšega dela iz opusa vstopamo med znane in manj znane dogodke njegovega življenja, orišemo obdobje 19. stoletja v Rusiji in se soočamo s »prekletimi vprašanji«. »Tukaj se hudič bojuje z Bogom in bojišče so človeška srca.« Srečanja, ki jih soorganizirata Škratova čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška (MKL), se odvijajo enkrat mesečno.

Mestna knjižnica Ljubljana, 15. november 2019 ― Deus sive natura. Zakaj se dandanes vračati k delu Barucha Spinoze, nizozemskega juda in enega ključnih filozofov evropske zgodovine? Kako je bila takrat in pozneje razumljena njegova vzpostavitev identitete med Bogom/Božanstvom in naravo? Kaj Spinoza misli, ko piše o Bogu, in kaj misli, ko piše o naravi? Kje je znotraj njegovega sistema prostor človekove svobode? In navsezadnje – kakšno je Spinozovo stališče o koncu življenja telesa in (ne)smrtnosti duše/duha? Mag. Marko Ogris, filozof in sociolog kulture, predava oziroma vodi študijska srečanja v več slovenskih knjižnicah. V Knjižnici Šiška njegova tovrstna srečanja potekajo že več let kot projekt Srečanja ob humanistiki, s katerimi spodbuja radovednost ljudi za različno kulturno, duhovno in zgodovinsko dediščino posameznih delov sveta.

Trubarjeva hiša literature, 2. september 2019 ― Nagradna igra Preberi me poleti poteka v okviru 34. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Mednarodni literarni festival Vilenica, v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane, je najuglednejši in najstarejši literarni festival na Slovenskem. Vsako leto predstavljala najboljše avtorje in literaturo z območja srednje Evrope pa tudi iz drugih delov Evrope in sveta. Namen festivala je popularizacija kakovostne literature in njenih avtorjev, žive, govorjene literature in seveda – branja. Nagradna igra Preberi me poleti se začne 21. junija 2019, na prvi poletni dan, s sporočilom za javnost in odprtjem kotička za Vilenico v sodelujočih knjižnicah (Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Bežigrad, Slovanska knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Šiška) ter v Trubarjevi hiši literature. Bralcem je na voljo priporočilni seznam knjig, ki so predmet nagradnega natečaja; gre za slovenske prevode tujih gostov letošnjega, 34. festivala Vilenica (navedeni so na plakatu, ki je obešen v vileniškem kotičku), ter celotne opuse slovenskih avtorjev na letošnji Vilenici: to so Esad Babačić, Jasmin B. Frelih, Nataša Kramberger in Ace Mermolja. Ob plakatu so glasovalna skrinjica in glasovnice. Vsak bralec lahko za svojo najljubšo prebrano knjigo s seznama glasuje le enkrat, le z eno glasovnico. Zaželeno je, da svojo odločitev na kratko tudi pojasni, ni pa nujno. Prav tako naj zapiše svoje kontaktne podatke, da ga – če bo izžreban – organizatorji lahko obvestijo in se z njim dogovorijo o prevzemu nagrade: to bodo knjige tujih in slovenskih avtorjev 34. Vilenice, ki jih podarjajo slovenske založbe. Glasovanje je možno do 22. septembra 2019 (zadnji poletni dan). Takrat bodo organizatorji nagradne igre zbrali vse glasovnice in preverili, ali so ustrezno izpolnjene. Javno žrebanje nagrajencev bo 26. septembra ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, na priredit

Borštnikovo srečanje, 23. oktober 2018 ― V prvem tednu programsko in organizacijsko osveženega festivala smo zabeležili več kot štiri tisoč obiskovalcev, od tega veliko mladih. Festivalsko dogajanje smo pričeli z uvodnima sklopoma Mlado in Študentsko gledališče, oba sta bila zasnovana mednarodno, uprizorjena je bila vrsta odličnih predstav, odvile so se raznovrstne delavnice, pogovori in posveti. Prvi sklop s področja kulturno-umetnostne vzgoje je ob ogledu treh vrhunskih predstav omogočil usposabljanje za inovativno delo z mladimi na področju gledališča. V okviru mednarodne študentske platforme, namenjene izmenjavi, primerjavi, mreženju in skupnemu učenju, smo poleg slovenske UL AGRFT gostili štiri tuje gledališke umetniške akademije, med njimi ruski GITIS in češki DAMU. Že v uvodnem sklopu je do zadnjega kotička napolnjeno dvorano navdušilo Zagrebško gledališče mladih z mladinsko predstavo Alica v Čudežni deželi, nato pa gledalce presunilo še v sklopu spremljevalnega mednarodnega programa z večkrat nagrajeno uprizoritvijo Črna mati zemla. Otvoritveni dan se je začel s simpozijem Osebnosti slovenskega gledališča v organizaciji Raziskovalne postaje Maribor ZRC SAZU in Univerzitetne knjižnice Maribor in z mednarodnim posvetom Turizem v mestu, zvečer smo v Razstavišču Vetrinjskega dvora v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Drama Ljubljana odprli razstavo v spomin igralskemu velikanu Jerneju Šugmanu. Festival je slavnostno odprla Cankarjeva klasika Pohujšanje v dolini šentflorjanski v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma Ljubljana – predstava je navdušila okoli 900 gledalcev. Po prijateljskem sprejemu v Kazinski dvorani se je otvoritveni večer zaključil z intimnim koncertom Nane Milčinski. Od sobote, 20. oktobra, naprej festival ponuja tudi tekmovalni program. Videli smo uprizoritve Skupaj v koprodukciji Pekinpah, Via Negativa in CUK Kino Šiška, Teror v produkcijiPrešernovega gledališča Kranj, 6 v koprodukcij