Gledališke poti po <mark>Ljubljani</mark> do SNG <mark>Opera</mark> <mark>in</mark> <mark>balet</mark>, javno vodstvo

Gledališke poti po Ljubljani do SNG Opera in balet, javno vodstvo

SLOGI, 14. september ― Kako se je pod nemškimi, italijanskimi in češkimi vplivi razvijalo slovensko gledališče, bomo spoznali na sprehodu v soboto, 5. oktobra 2024, ob 10. uri, ki nas bo od Slovenskega gledališkega inštituta pripeljal do nekdanjega Deželnega gledališča, današnjega Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. The post Gledališke poti po Ljubljani do SNG Opera in balet, javno vodstvo appeared first on SLOGI.

Iz naših zbirk – Potujoča razstava Gledališče Möderndorfer v Mestni hiši v Ljubljani

SLOGI, 10. junij ― Postavitev potujoče razstave Gledališče Möderndorfer v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše gostuje od 27. junija do 1. avgusta 2024 – v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana in z vrhunskim kostumografom Alanom Hraniteljem jo nadgrajujemo s kostumi in scenskimi elementi iz krstne uprizoritve slovenske opere Samorog (2021) Pavla Šivica. The post Iz naših zbirk – Potujoča razstava Gledališče Möderndorfer v Mestni hiši v Ljubljani appeared first on SLOGI.

Clugov Faust gostuje v nemškem Ludwigsburgu

SiGledal, 16. marec Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor danes in v nedeljo v dvorani Forum am Schlosspark v Ludwigsburgu v nemški zvezni državi Baden-Württemberg gostuje z baletom Edwarda Cluga Faust na glasbo Milka Lazarja. Balet Faust je nastal v koprodukciji Baleta SNG Maribor s Cankarjevim domom Ljubljana in v sodelovanju z Opernhaus Zürich.

Clugov Faust gostuje v nemškem Ludwigsburgu

Misli, 16. marec Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor danes in v nedeljo v dvorani Forum am Schlosspark v Ludwigsburgu v nemški zvezni državi Baden-Württemberg gostuje z baletom Edwarda Cluga Faust na glasbo Milka Lazarja. Balet Faust je nastal v koprodukciji Baleta SNG Maribor s Cankarjevim domom Ljubljana in v sodelovanju z Opernhaus Zürich.

Ajda Rooss je selektorica tekmovalnega programa 60. FBS

Borštnikovo srečanje, 15. december 2023 ― Umetniški direktor Aleš Novak je po predhodnem pozitivnem mnenju strokovne skupine za selektorico 60. Festivala Borštnikovo srečanje imenoval dramaturginjo Ajdo Rooss.  Novo obdobje izbora se začenja s 1. januarjem 2024 in se bo zaključilo s koncem koledarskega leta, 31. 12. 2024. Ajda Rooss je leta 2002 diplomirala na oddelku za dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Kot dramaturginja, režiserka, igralka in publicistka s statusom samostojne kulturne ustvarjalke je sodelovala z različnimi slovenskimi gledališči in festivali. Med letoma 2005 in 2009 je bila kot dramaturginja zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, od leta 2011 do 2022 pa je bila umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Z drzno umetniško vizijo, pri kateri je šlo za sodobni spoj raznolikih umetniških prijemov, je gledališče postalo eno bolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji. O umetniški kondiciji gledališča v tem obdobju pričajo mnoga priznanja in nagrade ter številna gostovanja na referenčnih lutkovnih festivalih po vsej Evropi. V času svojega mandata je snovala tudi umetniško podobo mednarodnega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti Lutke. Festival je v zadnjih letih izrazito razširil svoj referenčni prostor ter se tako uvrstil med najbolj elitne lutkovne festivale v evropskem prostoru. Leta 2015 je bila ena od snovalk Lutkovnega muzeja s stalno muzejsko postavitvijo, ki je leta 2015 zaživela na Ljubljanskem gradu. Za vzpostavitev slovenskega lutkovnega muzeja ter zasnovo vsebinskega in vizualnega spremnega gradiva s publikacijami je leta 2017 prejela Pengovovo listino, ki jo podeljuje slovensko združenje UNIMA, in posebno nagrado za izvirnost in odličnost prebliževanja kulturne dediščine otrokom, ki sta ji jo leta 2018 na Malti podelila Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje evropskih muzejev. V študijskem letu 2020/2021 in 2021/2022 je kot gostujoča

20 dodatnih zaposlitev za SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor

Ministrstvo za kulturo, 25. avgust 2023 ― Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je skupaj z vodstvoma operno-baletnih gledališč <mark>Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana (SNG Opera in balet Ljubljana) in Slovensko narodno gledališče Maribor (SNG Maribor) predstavila nove zaposlitve v baletnih ansamblih. V septembru bo tako realiziranih 15 zaposlitev v mariborskem baletu, 5 pa v ljubljanskem za obdobje dveh let.
Prestižno <mark>baletno</mark> priznanje na Celjsko

Prestižno baletno priznanje na Celjsko

Celje.info, 7. marec 2023 ― Sinoči so v ljubljanski operi podelili najvišja strokovna priznanja s področja baletne umetnosti v Sloveniji. V sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana in Slovenskim narodnim gledališčem Maribor ... Beri dalje The post Prestižno baletno priznanje na Celjsko appeared first on Celje.info.

Prostor v prostoru

Borštnikovo srečanje, 17. december 2020 Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je pripravil novo spletno razstavo Prostor v prostoru - Naj nastaja na odru nov svet svoje lepote!, ki nas popelje skozi oblike odrskih prizorišč med tehnike, zvrsti, sloge in nam prikaže razvoj scenografije, kot se je začrtal na naših tleh.  Gre za celosten večleten projekt, ki prikazuje razvoj scenografije na Slovenskem od 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije 1991 in je pravzaprav prvi celostni pregled slovenske scenografije, ki jo prikazuje zgodovinsko, stilno, likovno in gledališko ob enem. Prinaša nov pogled na zgodovino likovne umetnosti in zgodovino gledališča na naših tleh. Projekt je SLOGI začel v letu 2018 z izdajo obsežne monografije avtorice Ane Kocjančič Prostor v prostoru: Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 v dveh delih. V letu 2019 je SLOGI v sodelovanju z Narodno galerijo in tehničnem sodelovanju SNG Opera in balet Ljubljana pripravil osrednji del projekta, veliko razstavo Prostor v prostoru: Scenografija na Slovenskem do leta 1991, ki jo je zasnovala avtorica monografije Ana Kocjančič, za njeno celostno grafično podobo in postavitev pa je poskrbel priznani slovenski arhitekt in scenograf Andrej Stražišar. Razstava je bila na ogled v Narodni galeriji, spremljala so jo različna vodstva, ustvarjalne delavnice, muzejski izobraževalni programi, predavanja ter dve vzporedni razstavi: Maks Kavčič – pisava v prostoru avtorice Ane Kocjančič, ki je bila na ogled v prostorih SLOGI, ter ulična razstava v TAM-TAM ulični galeriji na Vegovi ulici v Ljubljani Sanja Jurca Avci – Uršula.  Po postavitvi v Narodni galeriji je del razstave v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor in Festivalom Borštnikovo srečanje gostoval v Mariboru v UGM Studiu.  V letu 2020 je SLOGI pripravil e-razstavo Prostor v prostoru: Scenografija na Slovenskem, dostopno najširši javnosti doma in v mednarodnem prostoru. Z e-razstavo, avtorice Ane Kocjančič v e-postavitvi Mojce Jan Zoran, SLOGI zaokrožuje projekt Prostor v pros
Scenograf Ernest Franz

Scenograf Ernest Franz

ARS Oder, 20. november 2019 ― Zapis Ane Kocjančič o pionirju oblikovanja slovenskega odrskega prostora Pred časom je izšla knjiga Ane Kocjančič “Prostor v prostoru”– Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991. Monografija je razdeljena v dve knjigi. V prvi knjigi avtorica obravnava obdobje od začetkov do druge svetovne vojne, druga knjiga pa se ukvarja s sodobnim gledališčem po drugi svetovni vojni do slovenske osamosvojitve leta 1991. V prvi knjigi Ana Kocjančič predstavlja tudi delo scenoghrafa Ernesta Franza. Žal se tega priznanega umetnika, ustvarjalca neslovenskega gledališkega inovatorja danes le še redko kdo spomni. Arhitekt in scenograf Ernest Franz je diplomiral leta 1930 pri Jožetu Plečniku, najprej delal kot projektant in od leta 1935 kot scenograf za dramski, operni in baletni oder doma in širom po Jugoslaviji. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil Gledališki atelje pri Slovenskem narodnem gledališču Ljubljana. Za svoje delo je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado.
Demetrij Žebre, 3. oddaja

Demetrij Žebre, 3. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 21. oktober 2019 ― Poslušajte Žebretove skladbe: Svobodi naproti za simfonični orkester, samospev Maja in morje za glas in orkester ter balet Dan. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Demetrij Žebre se je rodil 22. decembra 1912 v Ljubljani. Kompozicijo je študiral na Državnem glasbenem konservatoriju v Ljubljani pri Slavku Ostercu, študij je nadaljeval pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi v Pragi. Tam je študiral tudi dirigiranje pri Vaclavu Talichu. Po vrnitvi iz Prage je leta 1936 postal korepetitor, leta 1938 pa dirigent v ljubljanski operni hiši, kjer je dirigiral do leta 1948. Po 2. svetovni vojni je bil leta 1946 krajši čas referent za resno glasbo na Radiu Ljubljana, v sezoni 1947/1948 je bil v Trstu organizator slovenskega glasbenega življenja, vodja in mentor orkestra Glasbene matice Trst, nadzornik njene glasbene šole in sodelavec Radia Trst II, maja 1948 pa se vrnil v ljubljansko Opero. Med letoma 1949 in 1952 je bil nato dirigent v operni hiši v Mariboru, bil je tudi pobudnik simfoničnega muziciranja v mestu z rednimi koncerti in prvi umetniški vodja Mariborske filharmonije, ki je delovala med letoma 1950 in 1965. Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado za vodenje Opere in filharmonije v Mariboru. Od leta 1952 do 1959 je bil operni dirigent v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, od leta 1958 do leta 1968 pa je bil direktor ljubljanske Opere. Skladatelj je preminil 14. marca 1970 v Ljubljani. Žebretov opus obsega orke­stralna in koncertantna dela, komorne in solistične skladbe, samospeve, zborovsk
še novic