Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. junij 2016 ― Ilirska Bistrica – Preden so se bistriški osnovnošolci odpravili na počitnice, so presenetili z glasbeno predstavo, ki sta jo s skupnimi močmi pripravila mladinska zbora osnovnih šol Dragotina Ketteja in Antona Žnideršiča. Združeni so na oder postavili glasbeno predstavo Čarovnija in se z njo občinstvu predstavili 5. junija v Domu na Vidmu. Ustvarjalnost, znanje in prepričljivost vseh sodelujočih se je na odru prelevilo v pravo uspešnico in gledalce zelo navdušilo. Predstavo so 7. junija ponovili za učence OŠ Antona Žnideršiča. Foto: arhiv JSKD OI Il. Bistrica V glasbeni predstavi Čarovnija avtoric Petre Brdnik Juhart in Maje Furman nastopajo mladi solisti, združena mladinska pevska zbora in instrumentalni ansambel. Predstava skozi zgodbo o najstnici Aniki in čarovnicah na privlačen, dinamičen in zabaven način najstnikom sporoča, da so vse težave premostljive in želje uresničljive, samo verjeti je treba in upati si moramo. Ker so v izvedbo tovrstnega dela poleg petja vključene tudi druge umetniške dejavnosti, je bilo za uresničitev projekta potrebovali veliko truda, vztrajnosti, strpnosti in dodatnega dela, čeprav člani pevskega zbora pesmi iz predstave prepevajo že od začetka šolskega leta. Foto: arhiv JSKD OI Il. Bistrica Na odru so bile Zgage in ubogljivi čarovniki Na odru so se pevci razdelili na skupino neubogljivih čarovnic Zgag in ubogljivih čarovnic in čarovnikov. Solistke Mia Valenčič v vlogi Anike, Daša Đukič Maljevac kot dobrodušna čarovnica Ljuba in Eva Mršnik v vlogi Anikine in Ljubine mame so navdušile s svojimi solističnimi pevskimi točkami in prepričljivo igro. Instrumentalisti, ki so povečini člani pevskega zbora, so se za projekt povezali v ansambel in v stalno menjajoči se zasedbi na odru vokalom pričarali instrumentalno spremljavo. Glasbena predstava za soliste, mladinski pevski zbor in ansambel je sprva nastajala na vsaki šoli ločeno, OŠ Dragotina Ketteja jo je prvič v celoti izvedla že 26. aprila. Nato so združili moči

Trubarjeva hiša literature, 14. junij 2016 ― Na dogodku iz serije, ki jo vodi Tina Košir Mazi, se je kot gost predstavil Žiga Valetič, pisatelj, publicist, grafični oblikovalec in scenarist. Njegov zadnji odmevnejši projekt je dokumentarni film Svet edincev, v katerem se je spraševal, v kolikšni meri so edinci vplivali na podobo današnjega sveta. Ker je edinec tudi sam, mu je Tina Košir Mazi že takoj na začetku postavila vprašanje, ali so imele v njegovem otroštvu knjige vlogo njegovih sorojencev. Valetič je na to odvrnil, da ne, da je verjetno od vseh, ki so že nastopili v seriji Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si, v otroštvu oz. zgodnji mladosti prebral najmanj, saj se je njegov interes za literaturo pojavil šele po dvajsetem letu. Pri devetnajstih je v nesreči, za katero je bil sokriv, izgubil najboljšega prijatelja, po čemer je padel v obdobje hude stiske in radikalnih čustvenih nihanj – od depresije do obdobij blaženosti, ki bi jih danes lahko ustrezneje poimenovali obdobja manije ali depresije. Sredi najtemnejše depresije se je srečal s knjigo Hermana Hesseja Siddharta, po branju katere se je njegovo stanje zasukalo v blaženost in odprlo se mu je vesolje, kot je to opisal sam. To je bila tudi prva knjiga, ki jo je izbral za predstavitev na večeru in uvod v knjižno sekcijo »Mistika in religija« – knjige, ki jih je prinesel s seboj, je namreč razporedil po tematikah. Danes na Siddharto sicer gleda malo drugače, zdi se mu malo toga, pogled na budizem pa izrazito zahodnjaški, vendar se mu bo zaradi učinka, ki ga je imela nanj ob prvem branju, za vedno vtisnila v spomin. V prvi sekciji je bilo sicer govora še o Preroku Kahlila Gibrana, Knjigi nespokoja Fernanda Pessoa in Pijevem življenju Yanna Martela. Prerok sicer po njegovem mnenju med slovenskimi bralci ni zelo priljubljen, saj se ga meče v isti koš s pop duhovno literaturo, a če obstaja kakšna knjiga, ki bi jo sam želel napisati, je to ta, je dejal. Prav tako visoko ceni Pessoevo Knjigo nespokoja, ki jo je tudi drago plačal – ker nikakor ni mogel