Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. september 2018 ― Zelše, Cerknica – V cerkvi svetega Volbenka v Zelšah je Ljoba Jenče z Juretom Goručanom na sobotnem koncertu z naslovom Od Marije Cerkniške predstavila arhetipe v slovenski ljudski pesmi. Koncert je posvetila evropskemu letu kulturne dediščine, z njim pa želi ohraniti slovensko in notranjsko kulturno dediščino. Jenčetova jutri odhaja v Argentino, kjer bo arhetipe predstavila tamkajšnjim Slovencem in drugim. Koncert Od Marije Cerkniške, Ljoba Jenče in Jure Goručan, cerkev sv. Volbenka, Zelše, 1. september 2018 Foto: Tine Šubic Znana notranjska pevka in zbirateljica ljudskega izročila se je tokrat posvetila arhetipom v slovenski ljudski pesmi. »Tematiko je podprlo ministrstvo za kulturo; ljudska pesem je ogrožena, obenem pa razsvetljuje korenine slovenskega izročila in našo vpetost v širšo, evropsko in globalno okolje,« pravi Jenčetova, ki je cerkev sv. Volbenka napolnila s svoji glasom in zvoki, ki jih je izvabila iz kristalne sklede in gonga. Na vibrafonu jo je spremljal pianist Jure Goručan. »Pesmi interpretiram a cappella, samo z glasom, grem pa tudi v sodobne interpretacije, ker to zahteva sodobni oder to od nas zahteva.« Koncert je naslovila po Mariji, ki ji je posvečena cerkniška cerkev. »Je zaščitnica celega polja, ena od pesmi obelodanja prav ljubezen ljudi do Marije, ki jih varuje skozi stoletja. Vsaj en koncert sem želela posvetiti Mariji, ki je sicer vedno nekako zakrita.« Ob koncu je Jenčetova zapela še pesem s preprostim naslovom Travnički so že zeleno, za katero pa sam pravi, da v sebi nosi celo slovensko dušo. »Slišala sem jo peti na Jezeru od enega ata; včasih so jo peli po vaseh, vendar je ugasnila. S takimi koncerti želim doseči, da bi se slovenske ljudske pesmi ohranile in pele naprej,« je povedala Jenčetova. »Tako pa so ljudje zaljubljeni v dalmatinske pesmi – nimam nič proti njim, tudi meni so všeč –, čeprav bi lahko ohranili našo ljudsko, ki nas nahrani z vsemi silami prednikov in bi jo morali bolj spoštovati.« S pesmijo Tr

ARS Svet kulture, 6. september 2018 ― Orkester bo vodil mednarodno priznani dirigent Marko Letonja Danes v oddaji izpostavljamo koncert ob odprtju nove sezone Slovenske filharmonije. Njen orkester bo nastopil pod vodstvom svojega dolgoletnega glasbenega znanca in svetovno priznanega dirigenta Marka Letonje. Na gradu Gloggnitz v Gloggnitzu v spodnji Avstriji pa  je na ogled mednarodna razstava z naslovom Tartini sreča Vivaldija, na kateri sodeluje 11 umetnikov iz Slovenije in spodnje Avstrije. Z njo želijo poglobiti kulturno sodelovanje med državama… V  oddaji pa tudi več o sodobni malteški književnosti ter dokumentarnem filmu Alejandra, portretu argentinske pisateljice slovenskih korenin Alejandre Laurencich, ki ga bodo nocoj predvajali v Slovenski kinoteki v Ljubljani.

SEM, 6. september 2018 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                                                 Ljubljana, 4. september 2018 Ob koncu poletja je Slovenski etnografski muzej morje pripeljal v Ljubljano V petek, 14. septembra 2018 ob 18. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Morje – naše življenje: Odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine, s katero muzej obeležuje Evropsko leto kulturne dediščine 2018 in je posvečena slovenskim zamejcem. Avtorica razstave je mag. Polona Sketelj, kustodinja SEM in je nastala v sodelovanju s sedanjim lastnikom bogate družinske zbirke predmetov Bogdanom Petelinom. Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je izvedel oblikovalec Luka Kern.  O razstavi Zgodba ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu, predstavlja življenje slovenskih družin Tržaškega primorja, vsakdanjik in praznik slovenskih družin, ki so si desetletja utirale pot na kraški zemlji, med oljkami, vinogradi in med valovi ob strmi kraški obali. Na ogled je več sto predmetov iz družinske zapuščine, ki jih je hranilo pet rodov družine Caharija. Sprva so te predmete vsakodnevno uporabljali, kasneje so jih hranili kot spomin na prednike in minule čase. Prevladujejo predmeti za ribolov, prodajo rib, notranja oprema, osebni predmeti posameznih družinskih članov in dokumenti, dopolnjujejo pa jih fotografije iz družinskega arhiva. Razstava je zasnovana s prepletom besedil kustodinje razstave in besedil lastnika zbirke. Kustodinja z besedili umešča družino Caharija v prostor in čas, medtem ko B. Petelin na razstavi spregovori v prvi osebi in obiskovalcem na ta način približa življenje konkretne slovenske ribiške družine iz Nabrežine pri Trstu. V uvodu se obiskovalci seznanijo z utrinki življenja iz Nabrežine in si s pomočjo zračnega posnetka Nabrežine približajo dom Babčevih. Osrednji razstavni prostor je zasnovan kot podstrešje, na eni strani se obiskovalcem odpira prostorski pogled na dejansko