Novice

2020-01-31

Dve pesmi

Vrabec Anarhist, 31. januar 2020 ― Begunci iz Sirije se raztreščijo na morskih čereh blizu Lezbosa, kjer je Sapfo pela ne muči nikar me, ne daj, da srce mi gine v bridkosti The post Dve pesmi appeared first on Vrabec Anarhist.

Razpotja 38: Smeti

Razpotja, 31. januar 2020 ― Ilustracija: Enej Gala Uredništvo Uvodnik Prihodnost plastičnih pošasti »Teme vsakdana, ki ostanejo premalo premišljene,« se glasi vodilo, ki usmerja izbiro razpotniških tem. Malokaj ustreza temu opisu tako kot smeti. Niso le vsakdanja, so uporno vsakdanja. Človek je ponosen na svoje stvariteljske sposobnosti, toda edino smeti zna ustvariti dobesedno z zamahom roke. Očitno smo torej, ko govorimo o smeteh, hitro na terenu hudih metafizičnih čarovnij in ni presenetljivo, da se članki pred vami vedno znova zaustavljajo pri temeljnem vprašanju: »Kaj je smet?« Čudnosti v zvezi s smetmi lahko kar naštevamo, že če ostanemo v vsakdanu. So predmeti, ki nam ne služijo, so nam grdi, če ne kar odvratni, smrdijo nam – toda obenem so nekaj kar se da intimnega, glede njih čutimo sram; nočemo, da nam nekdo brska po smeteh.

Razpotja 38: Smeti

Razpotja, 31. januar 2020 ― Ilustracija: Enej Gala Uredništvo Uvodnik Prihodnost plastičnih pošasti »Teme vsakdana, ki ostanejo premalo premišljene,« se glasi vodilo, ki usmerja izbiro razpotniških tem. Malokaj ustreza temu opisu tako kot smeti. Niso le vsakdanja, so uporno vsakdanja. Človek je ponosen na svoje stvariteljske sposobnosti, toda edino smeti zna ustvariti dobesedno z zamahom roke. Očitno smo torej, ko govorimo o smeteh, hitro na terenu hudih metafizičnih čarovnij in ni presenetljivo, da se članki pred vami vedno znova zaustavljajo pri temeljnem vprašanju: »Kaj je smet?« Čudnosti v zvezi s smetmi lahko kar naštevamo, že če ostanemo v vsakdanu. So predmeti, ki nam ne služijo, so nam grdi, če ne kar odvratni, smrdijo nam – toda obenem so nekaj kar se da intimnega, glede njih čutimo sram; nočemo, da nam nekdo brska po smeteh.
Vsi proti vsem

Vsi proti vsem

MMC Gledamo, 31. januar 2020 ― "Pot do trona je nerodna – gaziti mora človek do kolen v krvi in v solzah … Kdor hoče naprej, mora naprej, mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je napoti, mora, če je treba, preko trupel, mora preko gorkih človeških trupel. "
AGATA: LEGENDA, KI JE ZAŽIVELA NA ODRSKIH DESKAH

AGATA: LEGENDA, KI JE ZAŽIVELA NA ODRSKIH DESKAH

Revija Primus, 31. januar 2020 ― Piše: Natalija Juhart   Zgodba o Agati s Štraleka, ki je bila na prelomu 16. in 17. stoletja obglavljena zaradi čarovništva, še danes buri (odrske) duhove. Krstno gledališko uprizoritev v izvedbi Kulturnega društva Delavec Lenart je doživela pred sedmimi leti, naša zadnja različica predstave s preprostim, a udarnim naslovom Agata, pa je lani zaživela pod ...

Štiri stoletja brexita

Razpotja, 31. januar 2020 ― George Cruikshank: The Massacre of Peterloo, Wikimedia Commons Dragan Nikčević Malo pred referendumom leta 1975 o ohranitvi britanskega članstva v Evropski gospodarski skupnosti (EGS), predhodnici današnje Evropske unije, je vidni nasprotnik evropskih integracij, britanski zgodovinar E. P. Thompson zapisal, da je ozkogledno zvesti “idejo Evrope” na blagovno menjavo med nekaj zahodnimi tržišči (in spotoma še pozabiti na Varšavo, Beograd in Prago). Dve generaciji kasneje, po referendumu leta 2016 in predčasnih parlamentarnih volitvah konec 2019 (ki so bile v osnovi ponovljeni referendum o brexitu, ki so si ga nekateri tako želeli), se je dokončno izkazalo, da ideja Evrope na Otoku ni pognala dovolj globokih korenin.

Štiri stoletja brexita

Razpotja, 31. januar 2020 ― George Cruikshank: The Massacre of Peterloo, Wikimedia Commons Dragan Nikčević Malo pred referendumom leta 1975 o ohranitvi britanskega članstva v Evropski gospodarski skupnosti (EGS), predhodnici današnje Evropske unije, je vidni nasprotnik evropskih integracij, britanski zgodovinar E. P. Thompson zapisal, da je ozkogledno zvesti “idejo Evrope” na blagovno menjavo med nekaj zahodnimi tržišči (in spotoma še pozabiti na Varšavo, Beograd in Prago). Dve generaciji kasneje, po referendumu leta 2016 in predčasnih parlamentarnih volitvah konec 2019 (ki so bile v osnovi ponovljeni referendum o brexitu, ki so si ga nekateri tako želeli), se je dokončno izkazalo, da ideja Evrope na Otoku ni pognala dovolj globokih korenin.

V novomeškem APT tudi letos štiri premiere

SiGledal Novice, 31. januar 2020 ― V novomeškem Anton Podbevšek Teatru so pripravili predstavitev gledališke sezone, poimenovane po besedah filozofa Mladena Dolarja, Hlapec raje preživi kot hlapec, kot da bi umrl kot gospodar. Pripravili bodo sicer štiri premierne uprizoritve režiserjev Ivane Djilas, Matjaža Pograjca, Gregorja Luštka in ravnatelja APT Matjaža Bergerja.

Sloart in Galerija Y: Najpomembnejši je odkrit odnos med galerijo in umetniki

OUTSIDER, 31. januar 2020 ― SLOART je začela kot spletna prodajna galerija, pretežno na slovenskem trgu pa deluje že več kot desetletje. Pod okriljem te galerije in dražbene hiše pa je v preteklem letu v novih prostorih na Trubarjevi cesti v Ljubljani zaživela še Galerija Y. Ta bo v obdobju desetih let vsako leto izbrala po enega slovenskega umetnika, ki… The post Sloart in Galerija Y: Najpomembnejši je odkrit odnos med galerijo in umetniki appeared first on OUTSIDER.

Arhitekturni dialog #6: Poročilo z dogodka

OUTSIDER, 31. januar 2020 ― V četrtek, 30. januarja, smo se v atriju ZRC SAZU v Ljubljani ponovno zbrali na Arhitekturnem dialogu. Tokratni, že šesti v seriji večerov, v katerih se z izvstnimi arhitekti pogovarjamo o njihovi arhitekturi, je bil prav poseben: prvič smo namreč gostili mednarodno zasedbo gostov. Krovna tema večera je bil odnos med starim in novim v… The post Arhitekturni dialog #6: Poročilo z dogodka appeared first on OUTSIDER.

Predstavitev kataloga Po sili vojak II.

Gorenjski muzej, 31. januar 2020 ― Vabimo vas na predstavitev kataloga razstave Po sili vojak II – prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945 v četrtek, 6. februarja 2020, ob 19. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše v Kranju, Tomšičeva 42. Druga ponovitev razstave ... Read More

Nagrada Amateo 2020

Naši zbori, 31. januar 2020 ― Za vse ustvarjalne projekte, ki imajo pozitiven vpliv na družbo, je letos ponovno odprt razpis za nagrado Amateo 2020 (Amateo… The post Nagrada Amateo 2020 appeared first on Naši zbori.
Na Prešernov dan v Kinodvoru

Na Prešernov dan v Kinodvoru

Kinodvor, 31. januar 2020 ― V soboto, 8. februarja, na državni praznik kulture, si lahko brezplačno ogledate film Matjaža Ivanišina Oroslan. Vstopnice na voljo za prevzem od 3. februarja pri blagajni Kinodvora.
V MGLC risbe in grafike Helene Tahir

V MGLC risbe in grafike Helene Tahir

Misli, 31. januar 2020 ― V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) bodo drevi odprli razstavo umetnice Helene Tahir. Pod naslovom Nekje blizu bo predstavila risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih. Kot so zapisali, so za umetničine grafike značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc.
Odpiralni čas februarja

Odpiralni čas februarja

Loški muzej, 31. januar 2020 ― Loški muzej bo februarja odprt od torka do nedelje med 10. in 17. uro, Galerija Ivana Groharja pa ob torkih, četrtkih in petkih med 10. in 14. uro, ob sredah med 10. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 13. uro (razen 8. 2. med 10.00 in 17. uro).

V Mali drami predstava o zanimanju za življenja drugih

SiGledal Novice, 31. januar 2020 ― V Mali drami SNG Drama Ljubljana bo drevi ob 20. uri premiera krstne uprizoritve drame Življenje drugih Jana Krmelja po motivih znamenitega filma nemškega režiserja in scenarista Floriana Henckela von Donnersmarcka. Uprizoritev med drugim spregovori o tem, kako vstopamo v življenje drugih, se ukvarjamo z njim in ob tem izgubljamo svoje.

Eneja Urnaut bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 31. januar 2020 ― Eneja Urnaut je trenutno v Pragi, kjer piše diplomsko nalogo iz umetnostne zgodovine. Razpeta je med likovno in uprizoritveno umetnostjo. Večkrat se ji zgodi, da jo pot zanese v gledališče namesto v galerijo. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je izbrala besedilo Nogavice Simone Semenič.

V Hamburgu velika razstava britanskega umetnika Davida Hockneyja

Misli, 31. januar 2020 ― V razstavišču Bucerius Kunstforum bodo v soboto odprli razstavo britanskega umetnika Davida Hockneyja. Postavitev, ki so jo pripravili v sodelovanju z londonsko galerijo Tate, bo združila približno 100 del, večinoma iz zbirke britanske galerije. Na ogled bo od umetnikovih zgodnjih del do njegove obsežne panorame In The Studio iz leta 2017.
Zarja Vršič: Kozjeglavka

Zarja Vršič: Kozjeglavka

ARS Izšlo je, 31. januar 2020 ― Zbirka zelo dobrih in zanimivih kratkih zgodb Zarja Vršič (1993) je literarna kritičarka, prevajalka (za prevod knjige Eugenea Guillevica z naslovom Zemljevôden je dobila nagrado Radojke Vrančič) in pisateljica. Kozjeglavka je njena prva prozna knjiga, zbirka predvsem kratkih zgodb, ki pa zagotovo niso zgodbice. Avtorica je namreč v njih pogosto razvila pretanjeno ravnovesje med tem, kar zaupa bralstvu, in tem, kar izpusti. To pa še ni vse: pomembno mesto v njeni prozi ima fantastika, ki je stvarna ali pa tudi ne, vedno pa je zelo spretno vtkana v pripoved. Med posebnostmi zbirke velja omeniti, da v njej nastopajo tudi prvoosebni pripovedovalci, tako moški junaki kot ženske junakinje pa se srečujejo in srečajo s smrtjo. Več o zbirki bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratki zgodbi Rusalka in Pomota. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Arsov forum

ARS Arsov forum, 31. januar 2020 ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Ignacy Jan Paderewski /4/

Ignacy Jan Paderewski /4/

ARS Skladatelj tedna, 31. januar 2020 ― V oddaji osvetljujemo zadnji desetletji življenja Ignacyja Jana Paderewskega. Takrat je Paderewski doživljal vrhunec svoje pianistične slave. Leta 1922 se je namreč vrnil h koncertiranju […] V oddaji osvetljujemo zadnji desetletji življenja Ignacyja Jana Paderewskega. Takrat je Paderewski doživljal vrhunec svoje pianistične slave. Leta 1922 se je namreč vrnil h koncertiranju v znameniti Carnegijevi dvorani v New Yorku. Že istega leta je do zadnjega sedeža napolnil znamenito newyorško športno dvorano Madison Square Garden; vanjo se je zgnetlo kar 20 000 ljudi. S takimi dosežki je zagotovo praoče sedanjega glasbeniškega zvezdništva. Današnji zvezdniki se prevažajo z razprodanega koncerta na razprodan koncert s svojimi lastnimi reaktivnimi letali, Paderewski pa se je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja s svojim zasebnim vlakom.
še novic