Objava petih vicev drugega izbora

Objava petih vicev drugega izbora

SEM, 24. marec 2020 ― Uredniški odbor je izbral drugi niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Šesti dan izolacije z možem... Rekla sm mu: »dej pejt nekam vn, bom ti jst kazen plačala!« -------------------- Naš predsednik kineskom predsedniku: • Brate, šta je bre ovo? • Pa aspiratori! • Tražili smo respiratore! • Kakav ti je kineski, dobro da nisam doneo vibratore! -------------------- Tri puta sam spavao, šest puta jeo i još je danas. -------------------- Če ne poslušate nasvet zdravnika, poslušajte vsaj nasvet električarja. "Bolje je izolacija, kot ozemljitev!" -------------------- JUTRIŠNJI IZLET 8.30 uri odhod iz kopalnice Prihod v kuhinjo, kjer bomo zajtrkovali Po zajtrku obiščemo različne sobe Potem delavnica čiščenja 13.00 popoldne kosilo v kuhinji 14.oo popoldne siesta na kavču Potem obiščemo dnevno sobo, kjer nas čakajo čaj in piškoti Prosti čas na voljo za obisk hodnikov apartmaja Povratek ob 18.00 uri Srečno pot in lepo se imejte! Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev drugega izbora

Objava petih vicev drugega izbora

SEM, 24. marec 2020 ― Uredniški odbor je izbral drugi niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Šesti dan izolacije z možem... Rekla sm mu: »dej pejt nekam vn, bom ti jst kazen plačala!« -------------------- Naš predsednik kineskom predsedniku: • Brate, šta je bre ovo? • Pa aspiratori! • Tražili smo respiratore! • Kakav ti je kineski, dobro da nisam doneo vibratore! -------------------- Tri puta sam spavao, šest puta jeo i još je danas. -------------------- Če ne poslušate nasvet zdravnika, poslušajte vsaj nasvet električarja. "Bolje je izolacija, kot ozemljitev!" -------------------- JUTRIŠNJI IZLET 8.30 uri odhod iz kopalnice Prihod v kuhinjo, kjer bomo zajtrkovali Po zajtrku obiščemo različne sobe Potem delavnica čiščenja 13.00 popoldne kosilo v kuhinji 14.oo popoldne siesta na kavču Potem obiščemo dnevno sobo, kjer nas čakajo čaj in piškoti Prosti čas na voljo za obisk hodnikov apartmaja Povratek ob 18.00 uri Srečno pot in lepo se imejte! Seznam vseh izbranih vicev
Štuk-3 z novim singlom in spotom o strupenih razmerjih

Štuk-3 z novim singlom in spotom o strupenih razmerjih

SPRP, 24. marec 2020 ― Idrijski punk rock duo je izdal novi spot za pesem »Glue Sniffer«. Kaj se zgodi, ko mine začetna zaljubljenost? Kakor si lahko predstavljate, se ne konča vedno »…in živela sta srečno do konca svojih dni«. Nekateri se lahko končajo v pat položaju, ki udeležence sili v samouničevalno odrešitev objema opojnih substanc. Mar Štuk-3 s povedanim misli smrtno resno, ali se le zafrkantsko sprehodi skozi namišljeno nesrečno razmerje? Kako si boste odgovorili na to vprašanje, bo več povedalo o vas kot o avtorju. Zasedba je letos pristala tudi na kompilaciji »Punk Rock Val 19«, video pa si lahko ogledate spodaj. Še nekaj besed o skupini Štuk-3. Kaj se zgodi, ko glasbenik pusti svoje ideje neposnete? Ali te po dovolj časa odmrejo, ali pa se morda umaknejo v podzavest, kjer čakajo na nove in nove zaveznike, dokler ne postanejo dovolj močne, da spremenijo tistega, ki si jih je zamisli? Nekaj takega se je leta 2017 zgodilo dvema članoma znane slovenske skupine. Ideje ki niso primerne za ime, ki ga ustvarjalci nosijo, so ustvarile nov alter-ego. Prva pesem Smartphones (Stupid people) je bila posneta v dveh urah, med naključnim srečanjem v delovnem studiu matične skupine. Ideja je bila osvobojena in ni je bilo mogoče več ponovno zapreti. Glasbi se je kmalu pridružila še video podlaga. Zadovoljna nad doseženim, sta člana sklenila, da bo to način na katerega želita delovati: posneti idejo s čim manj kompliciranja ter vsako podpreti z videopodlago. Vse v lastni produkciji, z lastnim znanjem. Obraze sta si prekrila z maskami, ki sta jih tisti trenutek imela pri roki. Ime benda pa sta si nadela po 3. nadstropju psihiatrične bolnišnice v domačem mestu, kjer naj bi nekoč prebivali najtežji primeri. Nastal je Štuk-3 in z njim I Stoopid in Eye Dummass. Vir: Štuk-3
Zanimivosti: Vaza iz granate

Zanimivosti: Vaza iz granate

Tolminski muzej, 24. marec 2020 ― Vojne puščajo za sabo uničena polja, porušene domove, razdejane družine, sveže grobove ter fizično in psihično ranjene posameznike, ki se trudijo ponovno zaživeti normalno življenje. Za odhajajočimi vojaki ostanejo tudi kupi vojaške opreme in orožja, ki še dolgo opominjajo na grozote in prestano trpljenje. A kljub temu je znal človek tudi v najbolj temnih trenutkih vedno znova najti moč, da je presegel bedo in trpljenje ter s pomočjo ...
Zanimivosti: Freska iz Breginja

Zanimivosti: Freska iz Breginja

Tolminski muzej, 24. marec 2020 ― Umetnostno zbirko Tolminskega muzeja sestavljajo številna likovna dela, ki izvirajo ali so kako drugače povezana z Gornjim Posočjem. Med njimi je tudi več fresk, stenskih poslikav, naslikanih na sveže nanesen ali moker apneni omet. Vse imajo sakralni značaj, večina pa jih je prišla v muzej po furlanskem potresu leta 1976. Takrat je  v  Posočju potekala  obsežna popotresna obnova, v kateri so bili številni starejši ...
Zanimivosti: Bosanski fes

Zanimivosti: Bosanski fes

Tolminski muzej, 24. marec 2020 ― Polovica deset tisočglave  avstro-ogrske 93. pehotne divizije, ki je v prvi svetovni vojni sodelovala na soški fronti in branila Krn in Rombon, so predstavljali bosansko-hercegovski vojaki. Okrog tisoč jih je v Posočju tudi padlo. Na Bovškem so se zadrževali predvsem od aprila 1916 do oktobra 1917 in v tem času v Logu pod Mangartom zgradili mošejo, ki se je obdržala do leta 1920. Na lepo urejenem vojaškem pokopališču v ...
Zanimivosti: Portret Simona Gregorčiča

Zanimivosti: Portret Simona Gregorčiča

Tolminski muzej, 24. marec 2020 ― V vasi Vrsno nad Kobaridom se je leta 1844 rodil eden največjih slovenskih pesnikov, Simon Gregorčič. Ob opravljanju duhovniškega poklica je ustvaril številne pesmi, ki so kmalu ponarodele, kasneje pa postale simbol slovenskega boja za narodne pravice in kulturo. Veliko priljubljenost je še za časa življenja doživljal tudi pesnik sam, o čemer pričajo številne slike in obeležja z njegovo podobo. Več Gregorčičevih portretov hrani tudi ...
Zanimivosti: Krošnja

Zanimivosti: Krošnja

Tolminski muzej, 24. marec 2020 ― Preko Bovškega je že pred stoletji tekla pomembna prometna povezava, ki je prebivalcem odpirala pot v svet in jim omogočala dodaten vir zaslužka. Premožnejši prebivalci obsoških vasi so se ukvarjali s prevozništvom večjih količin blaga, revnejši, imenovani krošnjarji, so trgovali z raznovrstnimi drobnimi predmeti. Od hiše do hiše so prodajali blago in šiviljski pribor, ogledala, glavnike, ...
Zanimivosti: Lesena skrinja

Zanimivosti: Lesena skrinja

Tolminski muzej, 24. marec 2020 ― Oprema nekdanjih kmečkih bivališč je bila zelo skromna, zagotovo pa je imela vsaka še najbolj revna hiša v izbi ali spalnici vsaj eno leseno skrinjo. Dokler se konec 19. stoletja niso začele množičneje uveljavljati visoke garderobne omare, so se za shranjevanje maloštevilnih oblačil in posteljnine uporabljale zgolj skrinje. V osnovi so bile vse enake, razlikovale so se le po uporabljenem lesu in izdelavi prednje stranice. Te so bile pogosto ...
Zanimivosti: "Bokalon"

Zanimivosti: "Bokalon"

Tolminski muzej, 24. marec 2020 ― V Posočju se lončarjenje ni razvilo, zato so tukajšnji prebivalci lončarske izdelke kupovali na domačih sejmih ali v drugih večjih krajih. Lončenino so lončarji običajno prodajali sami. Za prodajo kvalitetnih lončarskih izdelkov, ki so prihajali predvsem iz večjih lončarskih središč v osrednji Sloveniji, pa so pogosto skrbeli specializirani potujoči trgovci. Na Kobariškem in v Breginjskem kotu so številne lončarske in tudi druge ...
Nova spletna stran projekta Taking Care

Nova spletna stran projekta Taking Care

SEM, 24. marec 2020 ― Vabimo vas k ogledu nove spletne strani projekta Taking Care. Ethnographic and World Cultures Museums as Spaces of Care. Slovenski etnografski muzej v družbi dvanajstih evropskih etnografskih muzejev v projektu obravnava bogate zunajevropske zbirke, pri tem pa naslavlja aktualno tematiko podnebnih sprememb in ksenofobije. Na spletni strani vas vabimo na dogodke, organizirane v okviru projekta, preberete lahko eseje ali krajše tekste o projektnih temah, v branje oziroma za ogled pa vam predlagamo tudi vsebine, povezane s projektom. Spletna stran vam omogoča tudi, da pokukate v zakulisje projekta. Popestrite si čas doma! You are kindly invited to take a look at the brand new website of the EU project Taking Care. Ethnographic and World Cultures Museums as Spaces of Care which addresses the entanglement between non-European collections, the climate change, migration and xenophobia. The Slovene Ethnographic Museum is one of the thirteen participant ethnographic museums from all over Europe. The Taking Care website offers variety of content. You can read essays as well as short insights about the project and its related themes, and find many recommendations, such as events, exhibitions, articles, videos or podcasts around the related issues of the project. You can also find out more about upcoming project events, and take a look behind the scene of the ongoing work. Make the best of your time at home!

Arhitektura izolacije, 1. del: Bunkerji in zaklonišča

OUTSIDER, 24. marec 2020 ― V času, ko se svet zapira v svoje domove, da bi se izognil širjenju koronavirusa, predstavljamo tiste zgodovinske arhitekture, ki so na ta ali oni način služile izolaciji posameznikov ali skupin. Arhitektura je v svoji najprimitivnejši obliki postavljanje zidov in umeščanje odprtin vanje – omogočanje ali onemogačenje komunikacije, gibanja, prehoda. Z arhitekturo lahko družbo ločimo… The post Arhitektura izolacije, 1. del: Bunkerji in zaklonišča appeared first on OUTSIDER.

POZIV za prejemnike podpore Ustvarjalna Evropa

CED, 24. marec 2020 ― Predstavnike organizacij, ki so prejemnice sredstev programa Ustvarjalna Evropa, pozivamo, da nam do petka, 27. marca 2020, posredujete informacije o težavah pri izvajanju tekočih mednarodnih projektov. Zbrane podatke bomo posredovali evropskim in nacionalnim institucijam, ki so pristojne, da pripravijo ustrezne premostitvene ukrepe.
Neonski jegermajster

Neonski jegermajster

Glave (Apparatus), 24. marec 2020 ― Anže in Pižama utečeta dementorjem, a ju nemudoma najdejo na zemljevidu. Anže še vedno navija za Slytherin, Pižama pa mu pojasni razliko med šlogarico in šlagerico. Podpri.si. Hvala. – Glave 122 Zapiski: Jim Tavare na basu Miracle Workers / Čudodelci Podrobnosti na gradu s Hano The Remains of the Day Tinker Tailor Soldier Spy
POMEMBNO OBVESTILO

POMEMBNO OBVESTILO

Zavod En-Knap, 24. marec 2020 ― Zaradi razglašene epidemije s COVID-19 virusom, je naše gledališče do nadaljnjega zaprto. S tem želimo varovati predvsem zdravje vseh obiskovalcev, nastopajočih in sodelavcev ter preprečiti širjenje te bolezni.

POMEMBNO OBVESTILO

Zavod En-Knap, 24. marec 2020 ― Zaradi razglašene epidemije s COVID-19 virusom, je naše gledališče do nadaljnjega zaprto. S tem želimo varovati predvsem zdravje vseh obiskovalcev, nastopajočih in sodelavcev ter preprečiti širjenje te bolezni.

Umrl avtor Asterixa Albert Uderzo

Misli, 24. marec 2020 ― V 93. letu starosti je danes umrl francoski ilustrator in avtor stripov Albert Uderzo, ki je s prijateljem Renejem Goscinnyjem ustvaril Asterixa, enega najbolje prodajanih stripov na svetu, je po pisanju tujih tiskovnih agencij sporočila njegova družina.
Mojstrova pipa preživi tri države

Mojstrova pipa preživi tri države

SEM, 24. marec 2020 ― Predmet, ki je kljub svoji krhkosti preživel tri države, dve svetovni vojni, svojega lastnika Rajka Pečnika in njegovega naslednika Jakoba Krbavčiča, je Krbavčičev sin Andrej, zadnji medičar in svečar na Trubarjevi ulici št. 55 v Ljubljani, podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju. Sedaj je kot identitetni in spominski predmet z drugimi predmeti nekdanje obrtne delavnice na Trubarjevi ulici v Ljubljani razstavljen na stalni razstavi Lectarstvo je krajcarkšeft v Slovenskem etnografskem muzeju. Besedilo na glavi tobačne pipe se v prevodu glasi: Cesarsko kraljevi pehotni polk barona plemenitega Dahlna št. 7 / 4. stotnija, 3 vod. / Rajko Pečnik / pehota 1883. Predmet je na ogled na stalni razstavi Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovina iz Ljubljane v Slovenskem etnografskem muzeju. Ko nam spregovori predmetLectarstvo je krajcarkšeft: stalna razstava Slovenskega etnografskega muzeja
Mojstrova pipa preživi tri države

Mojstrova pipa preživi tri države

SEM, 24. marec 2020 ― Predmet, ki je kljub svoji krhkosti preživel tri države, dve svetovni vojni, svojega lastnika Rajka Pečnika in njegovega naslednika Jakoba Krbavčiča, je Krbavčičev sin Andrej, zadnji medičar in svečar na Trubarjevi ulici št. 55 v Ljubljani, podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju. Sedaj je kot identitetni in spominski predmet z drugimi predmeti nekdanje obrtne delavnice na Trubarjevi ulici v Ljubljani razstavljen na stalni razstavi Lectarstvo je krajcarkšeft v Slovenskem etnografskem muzeju. Besedilo na glavi tobačne pipe se v prevodu glasi: Cesarsko kraljevi pehotni polk barona plemenitega Dahlna št. 7 / 4. stotnija, 3 vod. / Rajko Pečnik / pehota 1883. Predmet je na ogled na stalni razstavi Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovina iz Ljubljane v Slovenskem etnografskem muzeju. Ko nam spregovori predmetLectarstvo je krajcarkšeft: stalna razstava Slovenskega etnografskega muzeja
Čipke gospe Tončke

Čipke gospe Tončke

SEM, 24. marec 2020 ― Ko se v klekljanih čipkah prepletejo vešči gibi rok, družinskih spominov in lokalne dediščine, postanejo več kot le okrasni predmeti. Postanejo dragocen spomin na starše in enakomeren zvok klekljev v tihih zimskih večerih… Postanejo izraz umeščenosti v družinsko in lokalno skupnost, ki sta sooblikovali dediščino klekljanja. Ovalna čipka z ožganino je nastala pred nekaj leti, ko je gospa Tončka iz preprostega veselja do klekljanja izdelala darilo zase, kajti bil je čas pred Božičem. Ponosna je bila nanj in že zdavnaj se je navadila svoje izdelke fotografirati. Prtiček je položila na drugo stran mize, a tam je bila za praznično vzdušje prižgana drobna čajna svečka … Plamen je radost in ponos v nekaj hipih spremenil v njuno nasprotje … Podatki o fotografiji: Klekljana čipka s križčevkami, ki jo je izdelal oče Jože / Žiri Klekljana čipka z ribicami – ovratnik, ki ga je izdelala mama Lojzka / Žiri Klekljana čipka s sukanimi slincami v spirali, ki jo je izdelala Tončka sama / Ljubljana Ovalni klekljani prtiček z ožganino – predmet s Tončkino zgodbo o veselju in ponosu pri izdelavi, pa o nesrečni svečki v božično-novoletnem času / Ljubljana
Čipke gospe Tončke

Čipke gospe Tončke

SEM, 24. marec 2020 ― Ko se v klekljanih čipkah prepletejo vešči gibi rok, družinskih spominov in lokalne dediščine, postanejo več kot le okrasni predmeti. Postanejo dragocen spomin na starše in enakomeren zvok klekljev v tihih zimskih večerih… Postanejo izraz umeščenosti v družinsko in lokalno skupnost, ki sta sooblikovali dediščino klekljanja. Ovalna čipka z ožganino je nastala pred nekaj leti, ko je gospa Tončka iz preprostega veselja do klekljanja izdelala darilo zase, kajti bil je čas pred Božičem. Ponosna je bila nanj in že zdavnaj se je navadila svoje izdelke fotografirati. Prtiček je položila na drugo stran mize, a tam je bila za praznično vzdušje prižgana drobna čajna svečka … Plamen je radost in ponos v nekaj hipih spremenil v njuno nasprotje … Podatki o fotografiji: Klekljana čipka s križčevkami, ki jo je izdelal oče Jože / Žiri Klekljana čipka z ribicami – ovratnik, ki ga je izdelala mama Lojzka / Žiri Klekljana čipka s sukanimi slincami v spirali, ki jo je izdelala Tončka sama / Ljubljana Ovalni klekljani prtiček z ožganino – predmet s Tončkino zgodbo o veselju in ponosu pri izdelavi, pa o nesrečni svečki v božično-novoletnem času / Ljubljana
Parfumska posodica in polprazna cigaretnica

Parfumska posodica in polprazna cigaretnica

SEM, 24. marec 2020 ― Ko uporabni predmeti izgubijo svoj praktični pomen, lahko postanejo materializiran, s toplimi čustvi napolnjen spomin. Parfumska posodica verjetno še ni bila povsem izpraznjena, ko je umrla F., žena ptujskega fotografa R. L.; postala je spominski drobec na vsakdanje gibe in vonj ljubljene žene, prav tako kot vsa ljubezenska pisma, ki sta jih desetletja hranila. Po smrti fotografa je postal njegov spomin na ženo pravzaprav spomin na mamo. Nanj pa so otroci ohranili cigaretnico z nekaj preostalimi cigaretami. Tako živo so namreč oživljale pred očmi njegove kretnje, drobne razvade… Ki so bile pravzaprav tudi del njihovih življenj. Podatki o fotografiji: Ohranjena ljubezenska pisma iz časa pred poroko – spomin na nekdanji čas in čustva, kasneje spomin na starše / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Parfumska posodica, spomin na ženo in mamo / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Cigaretnica z ostankom cigaret, spomin na očeta / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Fotografije iz družinskega arhiva, osebni in skupni spomin družinskih članov / Ptuj / 2. pol. 20. stol.
Parfumska posodica in polprazna cigaretnica

Parfumska posodica in polprazna cigaretnica

SEM, 24. marec 2020 ― Ko uporabni predmeti izgubijo svoj praktični pomen, lahko postanejo materializiran, s toplimi čustvi napolnjen spomin. Parfumska posodica verjetno še ni bila povsem izpraznjena, ko je umrla F., žena ptujskega fotografa R. L.; postala je spominski drobec na vsakdanje gibe in vonj ljubljene žene, prav tako kot vsa ljubezenska pisma, ki sta jih desetletja hranila. Po smrti fotografa je postal njegov spomin na ženo pravzaprav spomin na mamo. Nanj pa so otroci ohranili cigaretnico z nekaj preostalimi cigaretami. Tako živo so namreč oživljale pred očmi njegove kretnje, drobne razvade… Ki so bile pravzaprav tudi del njihovih življenj. Podatki o fotografiji: Ohranjena ljubezenska pisma iz časa pred poroko – spomin na nekdanji čas in čustva, kasneje spomin na starše / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Parfumska posodica, spomin na ženo in mamo / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Cigaretnica z ostankom cigaret, spomin na očeta / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Fotografije iz družinskega arhiva, osebni in skupni spomin družinskih članov / Ptuj / 2. pol. 20. stol.
Poročni šopek in prstana

Poročni šopek in prstana

SEM, 24. marec 2020 ― Spominski predmeti niso le dokaz preživetega; imajo namreč moč, da spet prikličejo občutja blaženosti, a tudi bolečine, ki jih je življenje prineslo s seboj … Tako je v malce zaprašeni poročni šopek iz Mengša ujet radosten spomin na srečni dan, ki se ga velja spominjati celo življenje. Šopek je pomenil za naslednjo generacijo spomin na starše, ki jih ni več. Pretresljiva je zgodba o veliki ljubezni in načrtovani poroki mlade Goričanke, ki bi se morala leta 1914 poročiti na Dunaj. A zgodila se je vojna in z njo smrt mladega vojaka. Družinski spomin na dekle, ki ni moglo preboleti izgubljene ljubezni in ostalo neporočeno do svoje smrti, se je ohranjal v nedotaknjeni bali, poročni obleki in prstanih. Predmeti niso preživeli le dekleta, ampak tudi večino članov njene družine… Podatki o fotografiji: Poročni šopek s spominskim trakom, spomin na poročni dan, kasneje spomin na mamo (V spomin in 6.9.1909) / Mengeš / 1909. Poročna prstana, spomin na tragično družinsko zgodbo o ljubezni in poroki, ki je zaradi vojne ni bilo / Gorica, Dunaj / 1914.
Poročni šopek in prstana

Poročni šopek in prstana

SEM, 24. marec 2020 ― Spominski predmeti niso le dokaz preživetega; imajo namreč moč, da spet prikličejo občutja blaženosti, a tudi bolečine, ki jih je življenje prineslo s seboj … Tako je v malce zaprašeni poročni šopek iz Mengša ujet radosten spomin na srečni dan, ki se ga velja spominjati celo življenje. Šopek je pomenil za naslednjo generacijo spomin na starše, ki jih ni več. Pretresljiva je zgodba o veliki ljubezni in načrtovani poroki mlade Goričanke, ki bi se morala leta 1914 poročiti na Dunaj. A zgodila se je vojna in z njo smrt mladega vojaka. Družinski spomin na dekle, ki ni moglo preboleti izgubljene ljubezni in ostalo neporočeno do svoje smrti, se je ohranjal v nedotaknjeni bali, poročni obleki in prstanih. Predmeti niso preživeli le dekleta, ampak tudi večino članov njene družine… Podatki o fotografiji: Poročni šopek s spominskim trakom, spomin na poročni dan, kasneje spomin na mamo (V spomin in 6.9.1909) / Mengeš / 1909. Poročna prstana, spomin na tragično družinsko zgodbo o ljubezni in poroki, ki je zaradi vojne ni bilo / Gorica, Dunaj / 1914.
Avtobiografija Woodyja Allena po protestih izšla pri drugem založniku

Avtobiografija Woodyja Allena po protestih izšla pri drugem založniku

Misli, 24. marec 2020 ― V ZDA je v ponedeljek končno izšla avtobiografija Woodyja Allena. Izvorna založba Hachette je prej opustila načrte o objavi zaradi protestov glede njegovih domnevnih spolnih zlorab. Založba Arcade v New Yorku je sporočila, da je pridobila pravice za knjigo Apropos of Nothing in da se ne bo "priklonila politično korektnim pritiskom sodobnega sveta".

Kulturna dediščina – malo za zabavo, malo zares

Medobčinski muzej Kamnik, 24. marec 2020 ― Trenutne razmere so nas omejile na naše domove in tudi muzeji smo začasno zaprli svoja vrata. Da pa bi se ob spoznavanju kulturne dediščine, ki jo hranimo, tudi zabavali in kaj novega naučili, smo za vas pripravili vsebine na naši FB strani in na spletni strani https://www.muzej-kamnik-on.net/izobrazevanja/posebna-ponudba-izobrazevanj/, kjer si lahko ogledate kakšen filmček, ogled razstave, […] The post Kulturna dediščina – malo za zabavo, malo zares appeared first on MM:K.
Otroški čeveljci

Otroški čeveljci

SEM, 24. marec 2020 ― Spomini mater na lastne otroke se pogosto ohranijo v obuvalih iz zgodnje otroške dobe. Mehki usnjeni opanki, ki jim je čevljar dodal peto, so postali spomin na prve otroške korake … Fantovski škornji in dekliški čevlji s paščkom, ki sta jih otroka iz ljubljanske družine Bohinjec nosila na družinski fotografiji iz 20. let prejšnjega stoletja, pa so opredmetenje »zlatega obdobja« družinskega življenja in vrednot narodnega, ki so jih gojili… Podatki o fotografiji: Deški škorenjci in dekliški čeveljčki, del fantovske in dekliške »narodne noše«. Spomin na otroke in družinske vrednote, kasneje spomin na lastno otroštvo / Ljubljana / 20. leta 20. stol. Originalna spominska fotografija meščanske družine v narodnih kostumih – spomin na »zlate« čase in na družinske vrednote / Ljubljana / 20. leta 20. stol. Usnjeni opanki, kupljeni na morju in nato čevljarsko prirejeni v mehko obuvalo za prve korake, spomin na otroke in kasneje na lastno otroštvo / Ljubljana / 20. leta 20. stol.
Otroški čeveljci

Otroški čeveljci

SEM, 24. marec 2020 ― Spomini mater na lastne otroke se pogosto ohranijo v obuvalih iz zgodnje otroške dobe. Mehki usnjeni opanki, ki jim je čevljar dodal peto, so postali spomin na prve otroške korake … Fantovski škornji in dekliški čevlji s paščkom, ki sta jih otroka iz ljubljanske družine Bohinjec nosila na družinski fotografiji iz 20. let prejšnjega stoletja, pa so opredmetenje »zlatega obdobja« družinskega življenja in vrednot narodnega, ki so jih gojili… Podatki o fotografiji: Deški škorenjci in dekliški čeveljčki, del fantovske in dekliške »narodne noše«. Spomin na otroke in družinske vrednote, kasneje spomin na lastno otroštvo / Ljubljana / 20. leta 20. stol. Originalna spominska fotografija meščanske družine v narodnih kostumih – spomin na »zlate« čase in na družinske vrednote / Ljubljana / 20. leta 20. stol. Usnjeni opanki, kupljeni na morju in nato čevljarsko prirejeni v mehko obuvalo za prve korake, spomin na otroke in kasneje na lastno otroštvo / Ljubljana / 20. leta 20. stol.
Ohranjeni lasje - spomin z DNK

Ohranjeni lasje - spomin z DNK

SEM, 24. marec 2020 ― Odrezani prameni ljubljenih ljudi so se pogosto hranili v čustveno oporo in spomin: so neposredni dotik ljudi in časov, ki jih več ni …prvi odrezani pramen las malega otroka, ki ga shranijo starši med svoje dragocenosti, koder odsotnega ljubega ali ljube v medaljonu na prsih ali - umetelno prepleteni - v zapestnici in podobno. Spominski nakit iz las je bil priljubljen že v 18. stoletju, meščanski bonton 19. stoletja ga navaja tudi kot primerno obliko žalnega nakita. In nenazadnje: zgodba o odrezanih dekliških kitah, ki jih je mladenka ob selitvi v mesto zamenjala za kratko mestno modno pričesko, svoji odrezani kiti pa hranila v svilenem papirju in spominski škatli vse do svoje smrti v pozni starosti. Tako je del njenega materialnega telesa močno presegel mejo njenega življenja…. Podatki o fotografiji: Prvi koder las, spomin na lastnega otroka in njegova prva leta / Ljubljana, 90. leta 20. stol. Odrezane dekliške kite, shranjen prežitek deklištva in življenja v domačem kraju / Ljubljana / po letu 1947. Zapestnica iz človeških las kot spominski (tudi žalni) nakit / Mokronog / konec 19., zač. 20. stol.
Ohranjeni lasje - spomin z DNK

Ohranjeni lasje - spomin z DNK

SEM, 24. marec 2020 ― Odrezani prameni ljubljenih ljudi so se pogosto hranili v čustveno oporo in spomin: so neposredni dotik ljudi in časov, ki jih več ni …prvi odrezani pramen las malega otroka, ki ga shranijo starši med svoje dragocenosti, koder odsotnega ljubega ali ljube v medaljonu na prsih ali - umetelno prepleteni - v zapestnici in podobno. Spominski nakit iz las je bil priljubljen že v 18. stoletju, meščanski bonton 19. stoletja ga navaja tudi kot primerno obliko žalnega nakita. In nenazadnje: zgodba o odrezanih dekliških kitah, ki jih je mladenka ob selitvi v mesto zamenjala za kratko mestno modno pričesko, svoji odrezani kiti pa hranila v svilenem papirju in spominski škatli vse do svoje smrti v pozni starosti. Tako je del njenega materialnega telesa močno presegel mejo njenega življenja…. Podatki o fotografiji: Prvi koder las, spomin na lastnega otroka in njegova prva leta / Ljubljana, 90. leta 20. stol. Odrezane dekliške kite, shranjen prežitek deklištva in življenja v domačem kraju / Ljubljana / po letu 1947. Zapestnica iz človeških las kot spominski (tudi žalni) nakit / Mokronog / konec 19., zač. 20. stol.

In memoriam – Janez Bermež (1935 – 2020)

SLOGI, 24. marec 2020 ― V 85. letu starosti je umrl igralec Janez Bermež, prejemnik Borštnikovega prstana 1998. Janez Bermež se je rodil 18. avgusta 1935 na Vrhniki. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani v letniku Mire Danilove. Študij je absolviral z vlogo Andreja v Brnčičevi igri Med štirimi stenami leta 1962. Takoj po študiju se je […] The post In memoriam – Janez Bermež (1935 – 2020) appeared first on SLOGI.
Javni zavodi v kulturi preračunavajo izpade prihodkov

Javni zavodi v kulturi preračunavajo izpade prihodkov

Misli, 24. marec 2020 ― Javni zavodi v kulturi, ki so zaradi širjenja koronavirusa prav tako kot druge institucije morali zapreti vrata, v teh dneh preračunavajo, kakšni bodo izpadi prihodkov v primeru dvotedenskega ali celo enomesečnega neobratovanja. Nekateri medtem ponujajo ali pripravljajo ogled dogodkov prek spleta.

24. marca 1993 je umrl Anton Peterlin, slovenski fizik

Kamra.si, 24. marec 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1993 je Ljubljani umrl Anton Peterlin,  slovenski fizik. Rodil se je 25. septembra 1908 v Ljubljani.   Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov upravnik do leta 1955, nato pa do konca leta 1958 predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je bil med letoma 1975 in 1984 pomočnik direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.
Korona

Korona

Airbeletrina, 24. marec 2020 ― Vesna V. Godina in njena hči sta v času epidemije v redu, pa ne le zato, ker sta omejili svoje stike z drugimi že dovolj zgodaj, ampak tudi zato, ker znata biti sami. Kar je, kot se je pokazalo, očitno velik problem Slovencev.

24. marca 1972 je v Ljubljani umrl Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf

Kamra.si, 24. marec 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1972 je v Ljubljani umrl Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf. Rodil se je 12. decembra 1892 v Gorici. Rodil se je v Gorici očetu Francu in materi Mariji. V Gorici je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo, ki jo je končal leta 1911. Na Dunaju je študiral zgodovino in geografijo; doktoriral je leta 1916. Kasneje je na Dunaju in v Parizu študiral še pomožne zgodovinske vede. Zgodovinar je bil že njegov oče, Franc Kos, in M. Kos se je za študij zgodovine odločil zgodaj. Njegova prva objava je bila razprava Zemljiške razmere po Selški dolini leta 1630, ki jo je kot srednješolec objavil leta 1911. Po študiju je v času prve svetovne vojne delal v arhivu na Dunaju, potem odšel na izpopolnjevanje v Pariz. Po vrnitvi je delal v rokopisnem oddelku knjižnice (današnje NUK), od tu pa se je začela akademska pot, ki je trajala dobrih štirideset let. Najprej kot docent za pomožne zgodovinske vede v Beogradu (1924), zatem kot izredni profesor na filozofski fakulteti v Zagrebu (1925). Leto kasneje je v Ljubljani na Filozofski fakulteti postal najprej izredni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede, leta 1934 pa redni profesor. Nekaj let je predaval tudi zgodovino Slovencev do 1918 in srednjeveško zgodovino Slovencev. Na fakulteti je delal do upokojitve. Poleg profesorskega dela je opravljal še številne druge funkcije: bil je dekan, prodekan, rektor, prorektor. Sodeloval je pri nastanku Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil je predstojnik oddelka za zgodovino na fakulteti, član združenj, društev in ustanov, sodelavec številnih zgodovinskih časopisov in publikacij, sodeloval je na kongresih in mednarodnih forumih. Upokojil se je leta 1965, vendar je potem predaval še dve leti. Umrl je v Ljubljani leta 1972. Dela:Pisal je knjige, ocene, clanke, razprave; bogata bibliografija obsega preko 350 del. Tu je omenjenih le nekaj: Brižinski spomeniki: uvod, paleografski in foneticni prepis (prevod

Simona Mlinar: Gandhi, satjagraha in svaradž

ARS Esej na radiu, 24. marec 2020 ― Teologinja Simona Mlinar razodeva, v čem je smisel in učinkovitost Gandhijeve metode nenasilnega odpora. Šestega aprila 1930 je Mahatman Gandhi končal pohod, dolg 400 kilometrov, s katerim je protestiral proti zakonu, ki je Indijcem prepovedoval pridobivanje soli. Pohod je dobil dramatične razsežnosti, saj se je okrog njega zgrinjala vse večja množica, čemur je sledila tudi medijska pozornost. Ob prihodu k morju je Gandhi zajel pest blata in morske vode ter s to simbolično gesto spodbujal rojake k nepokorščini. V oddaji boste slišali prispevek dr. Simone Mlinar Gandhi, satjagraha in svaradž. Besedilo je napisala leta 2010 in je bilo objavljeno v Časopisu za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. Brala sta ga Ana Bohte in Aleksander Golja. Glasbena tema v oddaji so bili odlomki iz skladbe Solea Anoushke Shankar v izvedbi avtorice. Oblikovalec zvoka je bil Miha Klemenčič, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Jacquet iz Mantove, 1. oddaja

Jacquet iz Mantove, 1. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 24. marec 2020 ― V prvi oddaji predvajamo motete in odlomke iz parodične maše Enceladi Koeique soror Jacqueta iz Mantove V ciklu Skladatelj tedna se bomo posvetili renesančnemu mojstru Jacquetu iz Mantove, ki se je rodil v Bretanji, a je bil večino življenja zaposlen pri mantovskem škofu in papeškem nunciju na dvoru Karla Petega, kardinalu Ercolu Gonzagi.
Razkužilo za ušesa

Razkužilo za ušesa

Odzven, 24. marec 2020 ― Drugi del studijske trilogije, ki jo podpisuje Črt Trkman aka Terranigma, ne le nadgrajuje lani poviti mini album Booster Pack, temveč zvočno in vsebinsko globoko zarezuje nostalgične brazde v sodobno elektronsko glasbo širšega spektra talnih in ožjega spektra podtalnih žanrov.
še novic