Novice

2020-04-05

Razvedrilno-poučni KVIZ IZZIV

Kamra.si, 5. april 2020 ― Tudi v tem času, ko je knjižnica zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa zaprta, želimo ohranjati vez s knjigo, predvsem pa ostati povezani z bralci in uporabniki knjižnice. V ta namen bomo vsakodnevno, od ponedeljka do petka, pripravili kratek kviz kot majhen izziv o naši pisni kulturni dediščini, o knjigah, vsebinah in njihovih avtorjih.

Govorica kot predmet

Kriterij.si, 5. april 2020 ― Govorica kot predmet Kolektiv Beton Ltd. - predstave, metodologije, analize Urednik Sun, 04/05/2020 - 21:04 Govorica kot predmet: raziskovalna metodologija v predstavah Beton Ltd. Zdi se, da je predmet govorice – bodisi v jezikovni ali gibalni različici – neka najsplošnejša skupna točka predstav kolektiva Beton Ltd., pri čemer se ta predmet tesno povezuje z logiko njegovega delovnega postopka. Kolektiv predstave najpogosteje gradi na podlagi apropriacije in sopostavitve govoric ter koreografij iz različnih, predvsem tudi vsakodnevnih registrov, kontekstov in porekel. V članku se bom osredotočila na oris osnovne delovne metodologije na podlagi prvih treh predstav, saj menim, da je značilni pristop in pozicijo kolektiva najbolj ustrezno razbrati natanko v bolj formativnem obdobju. Prva predstava kolektiva iz leta 2010, naslovljena Tam daleč stran: uvod v ego-logijo, je na primer gradila na sopostavitvi koreografskega izseka iz vsakdana človeške živali in živalske vrste polarnega medveda v skupnem okviru nekakšne kvazietnografske raziskave. V primeru človeške živali je ta kvazietnografski okvir vzpostavljen z voice-over naracijo, ki našteva statistične podatke, medtem ko telesa na odru izvajajo koreografijo vsakodnevnih aktivnosti in repetitivnih rutin anonimnih predstavnikov človeške vrste zahodnega sveta. Pri živalski vrsti polarnega medveda – ta pomeni tudi izhodišče za minimalistično referiranje na področja ekološke krize, globalnega segrevanja, onesnaženosti in zmanjševanja naravnih virov, biotske raznovrstnosti itn. –, pa je ta okvir vzpostavljen z apropriacijo uveljavljenega naravoslovno-dokumentarističnega diskurza. Ponekod pretirano poetična različica 'nevtralnega' pripovedovalskega glasu, ki, kot običajno, pojasnjuje vizualni posnetek dogajanja, je v tem primeru ravno tako pospremljena z gibanjem performerjev, ki uprizarjajo vsakodnevno koreografijo polarnih medvedov. Podobna strategija se pojavi tudi v drugih predstavah kolektiva. Predstava Rečem

Temporalnost in levičarska melanholija v predstavi Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli

Kriterij.si, 5. april 2020 ― Temporalnost in levičarska melanholija v predstavi Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli Kolektiv Beton Ltd. - predstave, metodologije, analize Urednik Sun, 04/05/2020 - 21:03 Temporalnost in levičarska melanholija v predstavi Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli Beton Ltd. V prispevku, osredotočenem na splošno delovno metodologijo v prvih predstavah Beton Ltd., sem predlagala, da je slednjo mogoče razumeti kot apropriacijo in sopostavljanje različnih tipov diskurzov, ki se praviloma – pogosto tudi sočasno – gibljejo na dveh referenčnih terenih. Na eni strani je to zastavljena tematika, ki jo kolektiv v posamezni predstavi obravnava, raziskuje, tematizira, na drugi pa je to umetniški kontekst z vsemi spremljajočimi diskurzi v njegovem središču ali na njegovih robovih. Kot sem ravno tako predlagala, kolektiv svoj položaj gradi z apropriacijo in dekontekstualizacijo posameznega diskurza in njihovega sopostavljanja, hkrati pa s sopostavljanjem raznolikih medijev posredovanja tega diskurza (govorjeno/uprizorjeno, vizualni ali zvočni posnetki, kostumografija in scenografija, koreografija, glasba itn.). Splošno metodologijo kolektiva bi skratka lahko mislili kot kolažiranje ali montažo – učinkuje bolj kot variacija filmske montaže, kakor kolaž ali montaža v okviru upodabljajočih umetnosti. Kolažiranje/montaža v kontekstu uporabljajočih umetnosti namreč različne časovnosti in prostorskosti privede na enotno (slikovno) površino: tehnika ni v prvi vrsti orodje za vzpostavljanje iluzije časovnega poteka in/oziroma naracije, ampak je namenjena predvsem vzpostavljanju učinka nekakšne bolj ali manj shizofrene hetero-temporalnosti. Ni naključje, da se ta zgodovinsko pojavi in razširi na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ki je s tehnološkimi, ekonomskimi, političnimi in socialnimi spremembami pospešilo natanko izkušnjo soobstoječih izključujočih se temporalnosti. Najočitneje na primer soobstoj temporalnosti, ki je vezana na naravne ciklično menjavajoče se ritme, li

Vrtoglavi ptič (1997) (18.5.2021 0:00)

Španski borci, 5. april 2020 ― Sodobni ples v svoji osredotočenost na telo in prostor predstavlja izoliran svet, svet formalnih in moralnih pravil, svet, ki ustvarja lastno izolirano izkušnjo. Tako kot svet rudarjev. V tem je njuna nezaustavljiva privlačnost. Oba sta nekakšni visokopoetski iluziji, v kateri se kamera z lahkoto zaljubi. Obema stvarnost in resničnost obstoja določajo pravila, ki prihajajo od zunaj.

Narava beso (1995) (18.5.2021 0:00)

Španski borci, 5. april 2020 ― Narava Beso na eni strani odkriva povsem osebni odnos Kovača z realnimi ambienti rojstnega mesta, na drugi strani pa v umetniški artikulaciji ta odnos dobiva širše konotacije in se oblikuje v poetsko strukturo razumevanja aktualnega sveta.

5. april 2020 - cvetna nedelja

Kamra.si, 5. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. april 2020 - cvetna nedelja Katoliška cerkev obhaja 6. nedeljo v postnem času tudi cvetno nedeljo, ko se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. Cvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955, dokončno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965). Vir: https://katoliska-cerkev.si/cvetna-nedelja2020  
Slovenski gledališki založniki na spletnem knjižnem sejmu 23. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Slovenski gledališki založniki na spletnem knjižnem sejmu 23. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

SLOGI, 5. april 2020 ― Letošnji festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru bo zaradi izrednih razmer potekal predvidoma konec junija ali v začetku jeseni. Svetovni dan knjige, 23. aprila, pa bodo kljub temu obeležile celotedenske spletne predfestivalske aktivnosti, v dneh od 20. do 25. aprila 2020. Med njimi je tudi spletni knjižni sejem, ki bo potekal na družabnih omrežjih in […] The post Slovenski gledališki založniki na spletnem knjižnem sejmu 23. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru appeared first on SLOGI.
Naš vojni plen je vedenje o svetu

Naš vojni plen je vedenje o svetu

Airbeletrina, 5. april 2020 ― Poezija Wisławe Szymborske zahteva pozornega in predanega bralca, piše Katarina Gomboc Čeh. Kot v spremni besedi zapiše prevajalka Jana Unuk, avtoričine »pesmi nagovarjajo prej intelekt kot čustva in stavijo na bralčevo radovednost in inteligenco«.

Koromač - Kontrapunkt (Live at Jazz Cerkno) | Recenzija

13. brat, 5. april 2020 ― Nenavadna rastlina je ta Koromač. Prihaja iz krajev, kjer bi se v skladu s tradicijo morali imenovati Vrzota. Že po imenu torej odstopa od običajnega rocku naklonjenega polurbanega okolja Vrtojbe. Od svojih hardkor začetkov so se fantje iz zasedbe z leti že zdavnaj odlepili in svojo raznolikost, modelirano v jazzovskem odprtem prostoru, predstavili na svojem odličnem prvencu Punk Enough? Dobra 4 leta smo morali čakati, da smo dočakali novo izdajo, ki je v bistvu posnetek njihovega lanskega nastopa na 24. Jazz Cerkno festivalu. V dobri maniri jazzovskih zasedb so nastop izvedli kot nonet z gosti, ki niso stalni člani zasedb. Tako lahko na saksofonu slišimo Boštjana Simona, znanega iz mnogih zasedb, poleg bolj jazz je nekoč igral tudi pri alter triu Trus. Za začetni skladbi je značilno počasno grajenje atmosfere. Instrumenti se postopoma vključujejo, veliko je igranja s hrupom, predvsem s strani dveh kitaristov. Dvojni bobni omogočajo več ritmične svobode. Tako je v Fellow Cuttie prvi zadolžen za držanje ritmične linije, drugi pa lahko dodaja vložke. Dokler se vse skupaj ne razbesni in privleče v spomin glasbeni direndaj Johna Zorna. Pri Masturbatorju niso tako potrpežljivi in ne gradijo suspenza, ampak odločno, mestoma nevrotično udarjajo. Ob vsem tem poslušanju se človek res vpraša, od kod se Koromači vzeli? Mogoče so pa Koromač izgubljeni otrok nekdanjih jazzcore zasedb npr. Victims Family, Nomeansno ali lokalnih Link Der Wasser? Mogoče, čeprav se mu pozna, da ni odrasel pri starših, temveč je drugje nabiral vzore in se učil. Otrok, ki ne pozna svojih staršev, starši pa ne vedo, da ga imajo. A to v končni fazi ni tako pomembno. Koromač so presenetljivi in pogum hibrid muzik, ki se ne obremenjuje s tradicijo. Čeprav se preredko pojavijo, da bi jih lahko pogosteje užili, še vedno upamo, da si jih bomo lahko kmalu spet privoščili. Nihče ne ve v kakšni zasedbi, a lahko se zanesemo, da osnovni hardkor trojec bo prisoten. Vsi ostali so poleg za jazz!
Nick ni v N’Sync

Nick ni v N’Sync

Glave (Apparatus), 5. april 2020 ― Anže in Pižama debatirata o bojbendih iz devetdesetih ter spotoma skušata izdelati shemo romantičnih navez med dijaki. Anže se strinja z Dracovo oceno kompetentnosti Bradavičarkiganega pedagoškega procesa, Pižama pa negoduje, zakaj Aragogovi otroci niso prišli na pogreb. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš. Hvala. – Glave 125 Zapiski: Nick iz Backstreet Boys ‘N […]
Ozadja izplačil temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene v kulturi

Ozadja izplačil temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene v kulturi

ARS Kulturna panorama, 5. april 2020 ― Številni posamezniki in organizacije že opozorili na krivične pogoje za pridobitev temeljnega dohodka v "korona obdobju" Na začetku predstavljamo izplen naše raziskave o možnostih dejanskega izplačila temeljnega dohodka v predlaganih vladnih ukrepih za približno 3 tisoč samozaposlenih v kulturi. S prve roke boste slišali, kako bo z zagonom spletne platforme slovenski ICOMOS obeležil “mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij“. Na ZRC SAZU so pravkar zagnali „Vsakdanjik“, spletni dnevnik spominov na epidemijo, skupina fotografov pa na ljubljanski Trubarjevi cesti v projektu “fotogank” na zidove hiš projicira lastne stvaritve. Ljubljanska Drama je za ranljive skupine ponudila novo spletno ponudbo “Drama bere“, vodja JSKD pa bo povzel prilagoditve dejavnosti ljubiteljske kulture v tem obdobju. Pred koncem pa še o novem ciklu literarnih oddaj na našem programu „Dekameron C19“.
Zora Stančič – kako lahko na grafiko pogledaš drugače?

Zora Stančič – kako lahko na grafiko pogledaš drugače?

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 5. april 2020 ― Z umetnico smo se pogovarjali tudi o njeni razstavi Zunaj kroga, ki bi morala biti na ogled v razstavišču Monfort “Odločna, impulzivna ter duhovita grafična risba Zore Stančič je vnesla v strogi in obvladani slog ljubljanske grafične šole novo figuralno sproščenost – močni in gosti obrisi, figure v očitno vsakdanjem svetu in pozneje prevod tega razvidnega sveta v navidezne abstrakcije, vse to je razodelo njeno vztrajno in agilno umetniško osebnost.” Tako je že pred časom njeno ustvarjanje opisal Tomaž Brejc. Zoro Stančič še vedno poznamo predvsem kot grafičarko, toda hkrati kot umetnico, ki se z grafiko nenehno poigrava in jo spaja z drugimi mediji. Povečuje jo, obdeluje ob pomoči računalniških programov, za osnovo uporablja fotografije, na razstavi Zunaj kroga pa so se grafike prelevile v animacijo, ki z glasbo, besedilom in postavitvijo kamnov zapolnjuje obsežne prostore razstavišča Monfort v Portorožu. Tam je namreč umetnica, tik preden so se zaradi epidemije zaprli muzeji in galerije, postavila razstavo, ki se tematsko naslanja na motiv Lepe Vide. Odprtje bi moralo biti teden pozneje, pa ga seveda ni bilo.
še novic