Novice

2020-04-17

Objava petih vicev devetnajstega izbora

Objava petih vicev devetnajstega izbora

SEM, 17. april 2020 ― Uredniški odbor je izbral osemnajsti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Zdaj, ko v javnosti nosimo maske in rokavice, vsaj dolgih jezikov in krempljev ne vidimo. Toliko časa kot ga sedaj prebijem doma, sem nazadnje prebil takrat, ko so me prinesli iz porodnišnice. Ne izpustite zajtrka! Je najpomembnejši od preostalih 15. obrokov na dan! Vsem lastnikom bifejev in gostiln! Začnite z naročili alkohola, da se slučajno ne bo zgodilo kot z maskami! Kdor se ni zredil vsaj za 5 kil, ni bil v izolaciji. Danes začenjajo s preverjanjem. Kazen je 450 evrov. Seznam vseh izbranih vicev
Balkoni v času koronakrize

Balkoni v času koronakrize

MMC Drugo, 17. april 2020 ― Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja, v mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev socialnih stikov.
Top 5 tega tedna

Top 5 tega tedna

SEM, 17. april 2020 ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci! Ob pojavu pandemije smo v Slovenskem etnografskem muzeju želeli razen naših številnih digitalnih vsebin našim zvestim obiskovalcem ponuditi tudi nekaj novega, hkrati pa smo želeli prispevati k dokumentiranju nastale situacije kot družbeno odgovorna ustanova. Odločili smo se za zbiranje šal in vicev na temo koronavirusa, ki so se pojavili med nami. Ena od značilnosti vicev sicer je, da se prenašajo ustno, v današnji situaciji, ko smo prisiljeni ostati doma, pa smo priča poplavi vicev preko različnih sodobnih načinov komuniciranja (Facebook, Twitter, Viber, Skype, Whatsapp, elektronska pošta, sms,...). Zbrali smo že več kot 700 vicev v obliki slik, fotografij, videov ali klasičnih besednih, vsak dan med tednom pa na spletni strani SEM objavimo izbor petih najboljših tega dne. Šale so v današnji situaciji več kot dobrodošle, saj nam lahko pomagajo pri razbijanju monotononih dni v izolaciji ali pri premagovanju neprijetnih občutkov, stisk in tesnobe, povezanih s koronavirusom. Zato vas vabimo k prebiranju vicev in da vice iz naše spletne strani delite s svojimi prijatelji, družino. Ob tem pa vas prijazno vabim tudi k brskanju po našem spletnem zavihku SEM OD DOMA, kjer vas med drugim vabimo k ogledu naših bogatih digitalnih zbirk, v katerih lahko najdete izbrane muzejske predmete, bogato predstavljeno fototeko in filme z etnološko tematiko iz naše produkcije. Miha Špiček, Vodja Dokumentacije SEM TOP 5 PRETEKLEGA TEDNA     1. Povabilo k zbiranju vicev ali "koronski humor"     2. Zbirka fotografij Pustne maske škoromatov iz Hrušice     3. Fotografije Orlovih terenskih ekip     4. Zbirka fotografij Karola Holynskega     5. Zbirka fotografij Petra Nagliča

Imaginarij Afrike

Vrabec Anarhist, 17. april 2020 ― Mazzini se s pisanjem o spolnem turizmu znajde sredi problematične fetišizacije Afrike, ki sovpade s seksualnim strahom in seksualnim ljubosumjem, o katerem piše postkolonialni teoretik in psihiater Frantz Fanon. The post Imaginarij Afrike appeared first on Vrabec Anarhist.

Gledališče Ane Monro s predstavami pod okni in balkoni

SiGledal, 17. april 2020 ― V času razmaha novega koronavirusa, ko je javno življenje zamrlo, se mnogi umetniški ustvarjalci počutimo odrezani od svojega bistva - občinstva, so zapisali v Gledališču Ane Monro. Ker pa ulični umetniki niso želeli iskati virtualne poti do občinstva, so se odločili za bolj živo pot. Zasnovali so serijo dogodkov, poimenovano Ana pod oknom.

Spletni seminar: Izzivi AV dogodkov v digitalnem okolju

CED, 17. april 2020 ― Vas zanima, kako so v slabem tednu mednarodno usposabljanje CEE Animation Workshop, ki bi se marca letos moralo odviti v Estoniji, prestavili na splet in kako se je na krizo odzvala spletna Baza slovenskih filmov? Pridružite se nam na spletnem seminarju v četrtek, 24. aprila ob 10.00. Zanimali nas bodo tehnični, vsebinski, komunikacijski, finančni, kadrovski in drugi vidiki prehoda v virtualno okolje.
Deščica za zdravljenje bradavic

Deščica za zdravljenje bradavic

SEM, 17. april 2020 ― Ali ste vedeli, da si bradavice lahko pozdravite tudi z deščico? Predmet, ki sodi v zbirko vraževerja je smrekova deščica za zdravljenje bradavic. Kolikor je bradavic, toliko je zarez na deščici. V opisu s terena so zapisali: »Če jih je imela 9 – te je moral najprvo prešteti. Potem je zarezal v trsko 9 zarez in govoril 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1. Ko je to naredil, je vrgel to trsko v peč, da je zgorela in potem so bradavice izginile«.
Zdravilni kamen z dvema luknjama

Zdravilni kamen z dvema luknjama

SEM, 17. april 2020 ― Ali veste, da imamo na stalni razstavi Med naravo in kulturo zdravilni kamen? Ta kamen z dvema luknjama je imel po pripovedovanju posebno moč, da kravi ali kozi odvzame bolezen, če npr. žival podobna miši ugrizne žival na vime, potem je treba kravo ali kozo »molzti« tako, da se dajo vime skozi luknji in nato molzejo. Kamen je potrebno piskati s strugi Soče in mora imeti dve naravni luknji.
Haloška žvegla

Haloška žvegla

SEM, 17. april 2020 ― Haloška žvegla je lesena stružena piščal tipa prečne flavte s šestimi luknjicami, na katero se da igrati melodije v obsegu skoraj dveh oktav. Največkrat jih izdelujejo iz pušpanovega, slivovega ali hruškovega lesa, v različnih velikostih (od enojke, ki je dolga nekaj več kot 20 cm, do devetke, daljše od pol metra). Osmica in devetka sta narejeni iz dveh kosov, »sta sklepnati«, kakor rečejo v Halozah, predvsem zaradi lažje izdelave. Najstarejša pričevanja in dokumenti o žvegli na Slovenskem segajo v 15. stoletje, živa tradicija žveglanja pa se je ohranila do nedavnega le še v Halozah. Tam se je za domače veselice, žegnanja, godove, ohceti in po skupnih delih, ličkanju koruze, luščenju pešk, ob košnji, teritvi in mlatvi večkrat godlo na žvegle, spremljale so jih marsikdaj še violine, harmonika, orglice ali trstenke, pritegnili so jim tudi pevci. Zadnji izdelovalec žvegel je bil v 90. letih prejšnjega stoletja Izidor Cafuta iz Sedlaška pri Podlehniku, ki je izdelal žvegle tudi za stalno razstavo Med naravo in kulturo. Vir: Igor Cvetko, Družbeno in duhovno. V: Med naravo in kulturo: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2008. Str. 128.
Trstenke

Trstenke

SEM, 17. april 2020 ― V antični Grčiji poznano glasbilo pod imenom syrinx ali panova piščal sodi med najstarejša glasbila sploh. Sestavlja jih v vrsto zložen niz različno dolgih in zato različno uglašenih cevk. Na naših tleh so se razvijale predvsem trstene panove piščali, največkrat imenovane trstenke, ponekod pa še dudle, orgeljce, piskulice, pišole, toplarce…. Med seboj trdno povezanih cevk pri trstenkah je od 5 do 47. Slovenske trstenke (tipa V) so tako po uglasitvi kot po obliki enkraten inštrument v svetu: nanje se da s hkratnim pihanjem v sosednji cevki igrati tudi dvoglasno, saj sta levi in desni krak glasbila uglašena različno. V preteklosti so trstenke prodajali predvsem kramarji po vaških sejmih, shodih, proščenjih in na božjih poteh, marsikod pa so si jih znali izdelati tudi doma. Nanje so igrali zase in bolj za zabavo, včasih tudi za ples; najraje v družbi s še kakšnim drugim glasbilom, npr. s hruškinim peresom, orglicami, žveglo, violino ali lončenim basom. Nekdaj so bile trstenke priljubljeno glasbilo na Koroškem in prek Štajerske do Prekmurja, južno pa prek Posavja in Dolenjske do Notranjske. Najdlje so se na Slovenskem ohranile v Halozah, kjer jih je še v 90. letih prejšnjega stoletja kot zadnji izdeloval Franc Laporšek iz Podlehnika pri Ptuju, ki jih je izdelal tudi za stalno razstavo Med naravo in kulturo. Vir: Igor Cvetko, Družbeno in duhovno. V: Med naravo in kulturo: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2008. Str. 128.

GLEDALIŠČE na vsako DVORIŠČE!

Ana Monro, 17. april 2020 ― V času, ko je javno življenje zamrlo, se mnogi umetniški ustvarjalci počutimo odrezani od svojega bistva – od ljudi, ljubiteljev umetnosti, našega občinstva. Nekateri ostajajo v stiku z vami v virtualnem svetu, kar je hvalevredno, toda mi uličniki preprosto potrebujemo neposreden stik, saj že skoraj 40 let ustvarjamo žive gledališke dogodke na prostem skupaj z ljudmi. ... The post GLEDALIŠČE na vsako DVORIŠČE! appeared first on Ana Monro.
Ko glasba enovito, a spolzko zapoje

Ko glasba enovito, a spolzko zapoje

Odzven, 17. april 2020 ― Drugi studijski album domačega alter rock tria Jegulja lahko umeščamo med to in ono podzvrstjo trdih kitarskih muzik, bolj kot golo katalogiziranje pa je za inštrumentalni trio značilna svojeglava svoboda ustvarjanja zvočne zgodbe.

Evropska komisija je objavila poročilo Strokovnega sveta s sestanka za predizbor EPK 2025

Ministrstvo za kulturo, 17. april 2020 ― Evropa je od nekdaj središče umetniškega razvoja ter izjemnega kulturnega bogastva in raznolikosti, pri čemer imajo evropska mesta ključno vlogo pri nastajanju in širjenju kulture. Evropska prestolnica kulture je pobuda Evropske unije, v okviru katere se dvema mestoma v državah članicah podeli naziv Evropska prestolnica kulture.

Vitrina meseca – Ženske zgodbe; nimfa Kirka

Gorenjski muzej, 17. april 2020 ― Čarovnice, ki moškim zavdajajo živalsko podobo Nadaljujemo z ženskimi zgodbami, ki jih je za t.i. Vitrino meseca, ki zaradi epidemije žal ni na ogled, pripravila ddr. Verena Vidrih Perko. V današnjem zapisu je predstavljena nimfa, nevarna lepotica Kirka.  Kirka je bila nimfa ... Read More

Napovedujemo: Nova knjižica kratkih zgodb Straniščne spletke!

OUTSIDER, 17. april 2020 ― Novo knjižico Straniščne spletke lahko vzamete s seboj v intimo svoje kopalnice. Kako pametno in za kakšen namen jo boste uporabili, pa je odvisno od vas. Triindvajset novih zgodb, ki so bile nagrajene ali izbrane za objavo na natečaju v letih 2018 in 2019, prihaja izpod peres odličnih avtorjev: Jedrt Lapuh Maležič, Ana Svetel, Aljoša… The post Napovedujemo: Nova knjižica kratkih zgodb Straniščne spletke! appeared first on OUTSIDER.

Votivna slika Terezija Beč, 1794

Medobčinski muzej Kamnik, 17. april 2020 ― Votivna slika, naslikana na lesu, prikazuje strašno nesrečo mlade deklice Terezije Beč leta 1794. Preprosti slikar je poskušal prikazati padec deklice kot nekakšen filmski kader. V otroški igri je prišlo do nesreče, ko je Terezija stala na skali,  sledimo njenemu padcu s skale nad kapelico in kako je s poškodovano glavo obležala na cesti. Naslikana […] The post Votivna slika Terezija Beč, 1794 appeared first on MM:K.

Pogovoriti se moramo o stanovanjih

Inštitut za politike prostora, 17. april 2020 ― V času epidemije moramo oblikovati tudi ukrepe, s katerimi bomo zaščitili najemnike stanovanj. Delu najemnikov se bodo dohodki zaradi ukrepov za blaženje epidemije bistveno zmanjšali in če jih ne bomo zaščitili, jim grozi deložacija. Po epidemiji pa je treba pripraviti in izvajati stanovanjsko politiko, ki bo ublažila šoke naslednjih kriz. Stanovanje je ena izmed najosnovnejših... The post Pogovoriti se moramo o stanovanjih appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

Mertelj Vrabič Arhitekti: Projektni prostor Fundacije ULAY

OUTSIDER, 17. april 2020 ― Na Igriški ulici 3 v Ljubljani je zaživel nov umetniški projektni prostor fundacije umetnika Ulaya. Za njegovo arhitekturo sta poskrbela arhitekta Maša Mertelj in Matic Vrabič (Mertelj Vrabič Arhitekti). Nedavno preminuli Frank Uwe Laysiepen (1943-2020), bolj znan kot Ulay, je bil eden najprodornejših performativnih umetnikov dvajsetega stoletja. Ljubljana kot njegov (drugi) dom je v preteklem… The post Mertelj Vrabič Arhitekti: Projektni prostor Fundacije ULAY appeared first on OUTSIDER.

Celjski pojoči balkoni

OUTSIDER, 17. april 2020 ― V teh negotovih časih so drobni trenutki zadovoljstva še toliko dragocenejši. Kljub omejitvam fizičnih stikov se lahko med seboj bodrimo na pristen način – tudi z glasbo. Bralka nam je poslala čudovito zgodbo o celjskih pojočih balkonih, ki vso sosesko združujejo v tesno povezano skupnost: “Sem stanovalka celjske mestne četrti, ki se je v času… The post Celjski pojoči balkoni appeared first on OUTSIDER.

Lov za kamniškimi zakladi

Medobčinski muzej Kamnik, 17. april 2020 ― Igra je zasnovana tako, da se jo da igrati preko spleta ali v naravi – na sprehodu po Kamniku.  Če jo boste igrali za računalnikom, si pomagajte z naslednjimi spletnimi orodji, stranmi in literaturo: https://www.google.si/maps/ https://www.muzej-kamnik-on.net/ Kamniško-komendski biografski leksikon – https://www.leksikon.si/Default.aspx?language=sl-SI&language=sl-SI mag. Zora Torkar, Janja Železnikar, dr. Jure Žalohar, Odsevi kamniških tisočletij. Kamniško območje od […] The post Lov za kamniškimi zakladi appeared first on MM:K.
Slovenski muzeji kot prostori osveščanja o pomenu varovanja okolja

Slovenski muzeji kot prostori osveščanja o pomenu varovanja okolja

SEM, 17. april 2020 ― Prepričanje, da muzeji niso zgolj institucije, ki hranijo dediščino in predstavljajo izbrane elemente naše civilizacije, temveč so tudi pomemben akter v soustvarjanju vsakokratne družbe, omogoča krepitev njihove vloge v družbi in vpliva na njihovo delovanje. Muzeji tako postajajo aktivni sogovorniki v razpravah o perečih družbenih temah, ki vplivajo na življenja ljudi. Ena teh tem so tudi podnebne spremembe, pri katerih se muzeji kažejo kot pomembne ustanove, kjer lahko poteka raziskovanje, izobraževanje in aktivno udejstvovanje na področju varovanja okolja in razvoja trajnostnih praks. Muzeji lahko v sodelovanju s skupnostmi, v katerih delujejo, spodbujajo raziskovanje alternativnih vsakodnevnih praks ljudi, ki imajo vpliv na okolje. Pomembno pa je tudi, da so muzeji pozorni na okoljski odtis svojega delovanja in ga poskušajo zmanjševati. Ta prispevek prinaša pregled nekaterih razstav slovenskih muzejev, ki so se dotaknile vprašanja vplivov človekovega ravnanja na okolje in predlagale bolj trajnostne rešitve. Spodbuda zanj je razstava Izginjajoči svet – ohranimo naše morje (2020) v Narodnem muzeju Slovenije, ki je prikazala fotografije poklicnega potapljača in podvodnega fotografa Iveta Šoše. Z njimi je želel avtor opozoriti, da je zaradi človekovih ravnanj pod morsko gladino vse manj življenja.   Nevidno življenje odpadkov»Pokaži mi svoje odpadke in povedal ti bom, kdo si. Pokaži mi, koliko odpadkov proizvedeš, in povedal ti bom, v kakšni družbi živiš.« norveški antropolog Thomas Hylland Eriksen Nevidno življenje odpadkov (2019) je bila eksperimentalna razstava Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je pred samo muzejsko stavbo nastajala nekaj mesecev. Soustvarjali so jo mimoidoči, ki so svoje smeti odlagali v tam postavljene zabojnike. Avtorja razstave Sebastjan Weber in Urška Repar sta z njo želela opozoriti na problematiko odpadkov, ki jih je danes vse več, ter spodbuditi ljudi k razmisleku o tem, kako zmanjšati njihovo količino oziroma jih v celoti prene

Anja Grmovšek bere sodobno slovensko dramo

SiGledal, 17. april 2020 ― Anja Grmovšek je magistrica profesorica slovenistike in primerjalne književnosti, občasna pesnica, strastna bralka in literarna urednica spletne kulturne platforme Koridor – križišča umetnosti. Odzvala se je na naše vabilo k branju drame Naše skladišče, za katero je avtorica Tjaša Mislej letos prejela nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo.

Borštnikovo srečanje na portalu SiGledal: Svetovalec

SiGledal, 17. april 2020 ― Vabimo vas k ogledu predstave Svetovalec avtorja Mileta Koruna v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstava je bila uvrščena v tekmovalni program 52. Festivala Borštnikovo srečanje, sodelovala pa je tudi na 47. Tednu slovenske drame. Gašper Tič je za naslovno vlogo svetovalca Poldeta prejel Dnevnikovo nagrado.
Benečija, fantovske pesmi

Benečija, fantovske pesmi

ARS Za en bokal muzike, 17. april 2020 ― Ob koncu šestdesetih let jih je med zamejskimi Slovenci v Italiji posnel Pavle Merku. V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali fantovske pesmi, kakor jih je večinoma ob koncu šestdesetih let med zamejskimi Slovenci v Italiji posnel Pavle Merku. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Marij Čuk: Črni obroč

Marij Čuk: Črni obroč

ARS Izšlo je, 17. april 2020 ― Prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu. Črni obroč Marija Čuka, sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika, dramatika, novinarja, pred bralca postavi v Trst poleti leta 1920. Zaljubljenica Otto in Flora prideta z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstroogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu. O tem torej beremo v prvem romanu, ki se osredotoča na čas, ko je gorel Narodni dom v Trstu, ki ga v oddaji Izšlo je predstavlja avtor Marij Čuk v pogovoru s Tadejo Krečič. Roman Črni obroč je izšel pri založbi Mladika v Trstu.
O romanu Snežane Brumec Eden izmed nas

O romanu Snežane Brumec Eden izmed nas

ARS Svet kulture, 17. april 2020 ― Pa tudi o pomoči Evropske komisije na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja Snežana Brumec, s katero se je za oddajo Svet kulture pogovarjal Marko Golja, je izdala roman o pilotu Alojziju Knapu. Gre za biografsko delo o enem prvih slovenskih letalcev, ki je prastric avtorice, v njem pa ta razkrije tudi ljubezensko plat Knapovega življenja. V oddaji danes tudi preverjamo, kakšno pomoč je za reševanje težav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju pripravila Evropska komisija; ukrepe pa bodo morale sprejeti posamezne države članice. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
John Lewis /4/

John Lewis /4/

ARS Skladatelj tedna, 17. april 2020 ― Cikel oddaj o pianistu in skladatelju Johnu Lewisu ob stoletnici rojstva Cikel Skladatelj tedna bo ta teden posvečen ustvarjanju Johna Lewisa, enega najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Letos zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. V četrtek bodo na vrsti skladbe Johna Lewisa iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
še novic