Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 4. februar 2021 ― Invader s svojim brezkompromisnim delovanjem, ustvarjalno zavzetostjo in zavezanostjo etičnim načelom ulične umetnosti že več kot 20 let intenzivno soustvarja njeno vedno pomembnejšo vlogo v kontekstu sočasne umetnosti. Invader je umetnik, posameznik, gibanje, aplikacija, igra in življenjski stil. Je fenomen na področju ulične umetnosti in je postal globalna umetniška zvezda. Razstava raznih del na papirju v Mednarodnem grafičnem likovnem centru prvič ponuja gledalcu možnost, da začuti fragmentarnost, razpršenost in v globalnem in konceptualnem pogledu natančno izoblikovanost Invaderjeve umetniške ideje, s katero igrivo in duhovito omrežuje svet. For more than twenty years, through his uncompromising work, creative passion, and commitment to the ethical principles of his medium and concept, Invader has helped to make street art an ever more important part of contemporary art. Invader is an artist, an individual, a movement, an app, a game, and a lifestyle. He is a phenomenon in the world of street art, and he has become a global art star.For the very first time, the exhibition at the International Centre of Graphic Arts offers viewers the chance to experience the fragmentary nature, the diffuseness, and, from a global and conceptual perspective, the precise formulation of Invader’s artistic idea through his works on paper, by which he playfully and wittily weaves his web around the world.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar 2021 ― Logatec – Ob prihajajočem kulturnem prazniku bodo v Logatcu tudi letos podelili najvišja občinska priznanja na področju kulture. Februarsko priznanje za življenjsko delo je pripadlo Lojzetu Mačku, in sicer za 70-letno delovanje na glasbenem področju, februarsko priznanje za izjemne dosežke pa Romanu Trevnu za njegov neprecenljiv prispevek na literarnem področju in pri ohranjanju kulturne dediščine Hotedršice in Ravnika. Župan Berto Menard bo priznanje nagrajencema izročil prihodnji teden, njegov nagovor ob kulturnem prazniku in njuno predstavitev pa si lahko ogledate na spletu. Lojze Maček Foto: Tomaž Plut Najvišje občinsko priznanje na področju kulture letos prejme Alojzij Maček ali Lojze, kot ga najraje kličejo prijatelji in znanci. »Z glasbo, zlasti z zborovskim petjem, je s svojim zavidanja vrednim kultiviranim baritonom in s fino glasbeno intonančnostjo in čustveno izraznostjo, še posebej v solističnih partih, izjemno bogatil pevsko kulturo na Logaškem od otroštva do častitljivih zrelih let,« je o njem zapisal predlagatelj Marcel Šrtefančič. Maček izhaja iz kmečke rodbine in glasbene družine Krištanov iz Logatca, v kateri so se rodili trije sinovi. Vsi trije bratje so bili pevsko in inštrumentalno navdahnjeni: Franci je pel tenor in igral violino, Jože je prav tako pel tenor in je igral harmoniko, Lojze pa je imenitno zvenel v baritonu in se navduševal nad trobento, ki jo je nato deset let igral pri Pihalnem orkestru Logatec. Poje vse od otroških let Lojze se spominja, da je pel že kot otrok. »Talent smo podedovali po očetu, ki je bil odličen pevec, tenorist na logaškem koru. Sicer pa smo se petja ´navzeli´ od stare matere, ki je vedno pela, tudi ko je, na primer, kuhala,« se spominja Lojze in doda, da so jih otroških pesmic naučile tete. »Ko pa smo odraščali, smo fantje doma radi kaj zapeli in mati, ki sicer ni pela, nas je vedno rada poslušala.« Lojze se je glasbenih, vokalnih in inštrumentalnih veščin učil pri logaškem glasbenem učitelj

SEM, 4. februar 2021 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 3. februar 2021 Slovenski etnografski muzeju že tretje leto zapored ob Slovenskem kulturnem prazniku in v predpustnem času na ogled postavlja pustne like, katerih oprave je muzej odkupil v preteklem letu za svojo zbirko. Letos na priložnostni razstavi predstavlja pustne like iz Haloz. Razstava Pustni Orači Okič: Z oranjem do dobre letine bo v SEM na ogled med 8. februarjem in 1. marcem 2021. Virtualno odprtje razstave bo v ponedeljek, 8. februarja 2021, ob 11.00 in bo na ogled na spletni strani SEM in preko YouTube kanala SEM: https://www.etno-muzej.si/sl/dogodki/pustni-oraci-okic-z-oranjem-do-dobre-letine-spletno-odprtje. Rezen tega bo muzej na svoji Facebook strani 13. in 20. februarja 2021 objavil dve javljanji iz Haloz z Orači Okič.   O razstavi Pustni orači imajo v Sloveniji dolgo tradicijo, pustno oranje pa je razširjeno tudi drugod po Evropi. V Sloveniji se ob pustu pojavljajo na območju Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja ter obronkih Pohorja. V dneh med pustno soboto in pustnim torkom hodijo od hiše do hiše. Skupino največkrat sestavljajo pokač, pobirač ali baba, en ali dva para konjičev ali kujekov, plužar, nekaj kurentov ali korantov in muzikant. Na dvorišču pred hišo zaorjejo simbolično brazdo in za debelo repo (dobro letino) posejejo seme, domačini pa jih pogostijo in obdarijo. Pustna skupina oračev Okič, ki so predstavljeni v SEM, je kot društvo začela delovati leta 1993. Še posebej so prepoznavni po likih korantov, izdelanih nekoliko drugače. Medtem ko so v večini drugih skupin korantije izdelane iz ovčjega kožuha, so v Okiču na podlagi slikovnega vira iz 60. let 20. stoletja v 90. letih rekonstruirali korantijo iz zajčjega kožuha, leta 1998 pa so na podlagi stare korantije iz druge svetovne vojne lik koranta izdelali iz kozjih kož. Etnografsko društvo Orači Okič je bilo 25. aprila 2012 v Registru nesnovne kulturne dediščine kot prvi nosilec

BSF, 4. februar 2021 ― Po hudi bolezni je umrl tržaški pisatelj in režiser Marko Sosič. Decembra je praznoval 62 let. Iz režije je diplomiral na zagrebški akademiji, zatem pa režiral tako v slovenskih kot v italijanskih gledališčih. Med letoma 1991 in 1994 je bil umetniški vodja SNG Nova Gorica, kasneje, med letoma 1999 in 2003 ter 2005 in 2009, pa je bil umetniški vodja in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Za svoje gledališko in filmsko ustvarjanje je prejel več nagrad, prav tako za svoje romane. Za roman Balerina, balerina (1997) je prejel tržaško nagrado vstajenje in bil finalist za nagrado kresnik.