Zadnje slovo od Rudija Šimca
ZKDS,
19. september 2016
―
Na novogoriškem pokopališču Stara gora se je v četrtek, 15. septembra 2016 množica ljudi, med katerimi je bilo največ kulturnikov, poslovila od Rudija Šimca, legendarnega organizatorja zborovskega petja, pisca zgodovinskih knjig o soški fronti in nekdanjega predsednika naše Zveze. Pogreba so se udeležili tudi predstavniki ZKD Slovenije in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Jože Osterman, Igor Teršar, Tone Urbas in Mihaela Jagodic. Na poslovilni slovesnosti so sodelovali pevci iz Breginja, kjer je se rodil Šimac, predsednik ZKD Slovenije Jože Osterman pa je v poslovilnem govoru dejal:
"Za vsakogar pride čas, ko je konec življenja in se potem preseli v spomine svojih najdražjih in v spomin tistih, ki se jih je dotaknilo njegovo delo. V naš spomin zdaj stopa Rudi Šimac, za mnoge dragi prijatelj, sodelavec, mož in oče, za vse pa velik človek, domoljub, polnokrven Slovenec. Umrl je odličen, dober človek.
Rudi je za nas, ki delamo na kulturnem področju, vsekakor nekaj izjemnega. Že samo podatek, da je v tridesetih letih skupaj s sodelavci na noge spravil kulturno gibanje, kakršno je Primorska poje, pri čemer je neumorno in z neverjetno energijo vodil večino zahtevnih nalog, ki jih taka stvar zahteva, navdaja s spoštovanjem. Kot človek, ki je obvladal organizacijo, kar ni ravno pogosto v ljubiteljski kulturi, je s svojo osebno karizmo in vplivom na tem polju opravil velikansko delo. Predsedovanje Zvezi kulturnih društev Slovenije in še prej Zvezi primorskih pevskih zborov dokazuje, kako mu je te njegove kvalitete priznala vsa Slovenija. Srebrna plaketa Javnega sklada za kulturne dejavnosti je le majhen dokaz tega priznanja.
A za nas vse, ne zgolj za sodelavce in prijatelje, je še važnejše njegovo človeško in narodnozavedno sporočilo. Rudi je eden iz vrste najpomembnejših, najbolj ognjevitih borcev za slovenstvo, kar jih imamo. Njegovo breginjsko poreklo ga je zaznamovalo po eni strani s ponosom, po drugi strani pa z bojevitostjo za slovensko narod