Radio Študent, 4. februar 2015 ― Recimo, da je bil trenutek slabosti ali dobrovoljnosti - kar je isto. Zadosti sem imel lajnanja o praznini, o tem, da kapitalizem še ni zadosti razpadel, da še vedno mislimo preveč kapitalistično s kapitalističnimi kategorijami, da skratka prehitro, skoraj spontano nudimo rešitve za kapitalistične krize, tudi in predvsem za sodobno. Opazil sem Socialistično alternativo in jo v tem duhu z najboljšimi recenzentskimi namerami pograbil, da bi z besedami Michaela Lebowitza na nek način pozitivno prispeval k političnemu boju. Opravičujem se za tole izpoved, ki je meni in verjamem da tudi vam odvečna, ampak je žal potrebna, ker taisti duh prispevanja k političnemu boju teži radikalno proti omenjeni knjigi in njenemu projektu, ki sta mimogrede vsaka na svoj način podnaslovljena kot Resnični človekov razvoj. Mislil sem, da je to floskula, pa ni. Hoče biti teoretski koncept. Problem je v tem, da tu ne gre za ekonomsko teorijo in/ali ukrepe, ki bi jih površno in populistično povzeli s to sintagmo, ampak gre za sam temelj nove družbe: človekov razvoj kot jedro socializma. Kapitalizem po Lebowitzu temu načelu ne ustreza: je sprevržen, ni mu do razvoja, samo do profitov. V tem svojem delovanju pohablja delavce tako v procesu produciranja presežne vrednosti kot tudi »z nenehnim ustvarjanjem novih potreb, da bi se ta presežna vrednost lahko realizirala«. Okej, kapitalizem je seveda beden, ampak prvi Lebowitzev problem je že v moraliziranju - neprave in prave potrebe, pohabljeni delavci, ekološko uničenje sveta in tako dalje - ki mu služi kot podlaga za konstruiranje svoje socialistične alternative. Njena izhodiščna razlika je v razločitvi sebičnega interesa in skupnostnega interesa. Kapitalizem temelji na prvem, saj posamezni kapitalisti zasledujejo svoje lastne interese v pogojih konkurence, kar naj bi nazadnje rezultiralo v bogastvu narodov; sovjetski in jugoslovanski socializem prav tako temeljita na sebičnem interesu, ki ga je v Sovjetski zvezi predstavljala držav

Radio Študent, 4. februar 2015 ― DEVETA Tretji, novičarski, britoff začenjamo v Argentini, kjer se prah po najverjetneje umorjenemu državnemu tožilcu Albertu Nismanu, ki je predsednico Cristino Fernandez de Kirchner obtožil prikrivanja Iranske vpletenosti v smrtonosni bombni napad na judovski center v Buenos leta 1994, še ni polegel. Glavna preiskovalka Viviana Fein, je namreč potrdila, da so v smeteh v Nismanovem stanovanju našli osnutek celotne obtožnice, tudi dokument, s katerim bi zahteval aretacijo predsednice. Po sežigu jordanskega pilota s strani pripadnikov samooklicane Islamske države, ki je bilo zabeleženo na video posnetku, je Jordanija včeraj z obešanjem usmrtila dva iraška pripadnika ISIS-a. Predsednik ZDA in jordanski kralj Abdulah, ki je v torek skrajšal svoj obisk pri Obami, sta napovedala še ostrejši boj proti Islamski državi. Japonske banke začenjajo z uvajanjem ne človeških bančnih svetovalcev. 58 centimetrski humanoid, ki lahko preko obraznih izrazov in tona glasu prepozna čustveno stanje stranke, govori 17 jezikov. Z njimi bo naslavljal tako vprašanja kot dajal tudi odgovore. Na primer o odprtju bančnih računov in izven državnem poslovanju. Ne človeški svetovalci sicer niso nič novega zato bomo v zadnjem Britoffu pogledali, kje vse se uporabljajo in kaj pomenijo v širšem kontekstu. DESETA V Britoffu ob devetih smo poročali, da so japonske banke začele uporabljati humanoidne svetovalce kot nadomestke človeškim. Gre za zgolj še en korak v smer večje robotizacije dela. Če bi delo nekako grobo delili na produkcijo materialnih dobrin na eni strani in storitveni sektor na drugi, potem lahko rečemo, da se je robotizacija začela v materialni produkciji, kjer tudi še danes neprestano napreduje. V storitveni dejavnosti, kjer gre za neposreden odnos, komunikacijo med subjekti, pa se je začela šele z razvojem umetene inteligence. Danes se računalniške programe in humanoide uporablja kot svetovalce na različnih področjih, upravljalce profila na socialnem omrežju, razmišl

Radio Študent, 4. februar 2015 ― Novice   Domači producent Octex oziroma Jernej Marušič se tokrat predstavlja kot Pavemental in za 16. marec pri založbi rx:tx napoveduje izid plošče Streeteepy. Z nje lahko na Bandcampu že prisluhnete prvemu komadu >> 50-50.  V živo lahko Pavemental slišite tudi v petek na festivalu Ment.      Priljubljeni italijanski avant-razgrajači Zu so Ljubljano nazadnje obiskali junija lani, pred tem pa so izdali EP Goodnight, Civilization. Tega bo sedaj nasledil tudi njihov prvi dolgometražec po letu 2009, ki bo nosil naslov Cortar Todo. Plošča bo 23. marca izšla pri založbi Ipecac, posneta pa je bila nekje na podeželju okrog Bologne. Na njej bo 10 skladb, na SoundCloudu pa je za prisluh že na voljo prva izmed njih z naslovom >> Rudra Dances Over Burning Rome. Pri albumu je sodelovalo še nekaj gostov, med drugim vključuje tudi terenske posnetke nekega zdravilca, ki ga je basist Massimo Pupillo posnel med svojimi potovanji ob Amazonki.     Nov album napoveduje tudi ameriški boben-bas dvojec Lightning Bolt, ki je leta 2008 za žlahtne okvare sluha domačega poslušalstva poskrbel tudi v Menzi pri koritu. Oba Briana, ki tvorita bend, sta ploščo Fanstasy Empire napovedala za 23. marec, ko bosta njeno distribucijo zaupala založbi Thrill Jockey. Šlo naj bi za njun prvi album, posnet s hi-fi opremo, končni izdelek pa bo na voljo v LP, CD in digitalni obliki. (Na fotografiji Lightning Bolt v Ljubljani.)     O novi mali plošči čikaških post-metalcev Pelican smo v Svaštarnici že poročali. Na EP-ju, ki izide 24. februarja pri Southern Lordu, bodo štiri skladbe, od tega tri priredbe skladbe The Cliff z njihove plate Forever Becoming in en povsem nov komad z naslovom The Wait. Za drugo izmed priredb je poskrbel Justin Broadrick iz legendarnih Godflesh, komad pa je na voljo za prisluh na >> SoundCloudu.     Legendarni detroitski DJ in producent Jeff Mills bo v petek izdal svojo glasbeno spremljavo za film The Woman in the Moon iz