SEM, 4. marec 2016 ― Ljubljana, 4. marec 2016 Razstava Križem svajt so se podalə, pa sujo ruobo ponujalə pripoveduje o krošnjarstvu od t.i. krošnjarskega patenta, ki ga je izdal cesar Friderik III. leta 1492, o tradicionalni obliki srednjeveške trgovine, ki je bila še posebej močno zastopana na ribniško-kočevskem območju in se je v Ribnici obdržala tudi po drugi svetovni vojni, nato se preoblikovala, našla nove prodajne poti in se na ta način ohranila vse do danes. Na razstavi izstopa ribniški krošnjar, ki se je, kot pove že sam naslov razstave, podal križem po svetu, da bi prodajal svojo robo. Ravno po tem, da je prodajal izdelke, ki so bili narejeni na Ribniškem, je tudi poseben, in temu tudi pripisujemo obstanek tovrstne trgovine. Kajti s tem, da je prodajal ribniško robo, ni ogrožal novo nastajajočih trgovin z galanterijskim in mešanim blagom, ki so se pričele razvijati konec 19. stoletja in v 20. stoletju. Po besedah kustodinje razstave mag. Marine Gradišnik ''je pristnost 'Ribničana', šegavega, dobrovoljnega prodajalca izdelkov ribniških domačih obrti; izdelkov suhe robe in lončarstva pustila pečat v širšem evropskem prostoru, v Sloveniji ga lahko zasledimo v medijih, filmski produkciji, umetnosti in glasbi. Pogosto srečamo Ribničana tudi na turističnih, etnoloških in protokolarnih prireditvah.'' Razstava je bila prvič postavljena v Rokodelskem centru Ribnica ob 520 letnici krošnjarskega patenta, gostovala je v Pokrajinskem muzeju Maribor ter v Beogradu in ZDA, in je dobitnica Murkovega priznanja 2013. Avtorice razstave so Polona Rigler Grm, mag. Marina Gradišnik in Vasja Pavlin. Ob gostujoči razstavi Muzeja Ribnica sta kustodinji SEM dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin zasnovali in ustvarili razstavo z naslovom Ribniško suhorobarstvo: Nesnovna kulturna dediščina Slovenije. SEM namreč od leta 2011 opravlja naloge Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine. Med nesnovno kulturno dediščino Slovenije sodi tudi ribniško suhorobarstvo, razširjeno na območju občin Ribnica, Sodraž