Kazimir Kolar: Glas noči

Koridor, 8. marec 2017 ― Kratki roman Glas noči popisuje štiri slike v življenju Mirka Lamprehta, ki se – našemu času primerno – osredotočajo na njegove delovne izkušnje. Iskanju službe in opisom dela je dodanih nekaj prizorov prostočasnih vikendov. S tega stališča je roman še eden v vrsti dokumentov, ki (avtobiografsko) popisujejo življenje slehernika, ne da bi upravičili, zakaj bi […] The post Kazimir Kolar: Glas noči appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Kevin

Kevin

Literatura v živo, 8. marec 2017 ― Ročaj kovčka, napolnjenega z zimskim plaščem, knjigami in tremi čajnimi skodelicami, ki sem jih ob prihodu v mesto našla na mizi svoje sicer neopremljene sobe, je uhajal iz moje potne dlani […]
Prigodnice za vsakdanjo rabo

Prigodnice za vsakdanjo rabo

Odzven, 8. marec 2017 ― Besne pesmi, najnovejša dvojna izdaja Janija Kovačiča in zasedbe Ana Pupedan, so (ne vse, a zvečine) začele nastajati približno pol desetletja nazaj v času proslulih in žal propadlih vstaj, a njihov duh se je obdržal.
Raziskovane in pripoznane, a nevključene

Raziskovane in pripoznane, a nevključene

Večer, 8. marec 2017 ― Raziskovalka in profesorica književnosti na Univerzi v Novi Gorici, dr. Katja Mihurko Poniž, je opisala dolgoletna prizadevanja, da bi dela slovenskih književnic dobila primerno mesto tako v šolskih berilih kot med deli, ki so obravnavana na maturi. Letos je med 56 vprašanji ustne mature, ki jih večina vključuje po več literarnih del, prisotna le ena pesem slovenske pesnice – Svetlane Makarovič. "Ignoriranje slovenskih pisateljic je nesprejemljivo. Maturitetna komisija bi morala pokazati večjo strokovnost in razgledanost," opozarja Katja Mihurko Poniž. "Mnoge učiteljice in profesorice vključujejo dela slovenskih pisateljic v svoje delo v razredu. A to se ne prevede v to, da bi se dela slovenskih pisateljic sistematično vključevalo med obravnavana dela na maturi," opozarja najboljša poznavalka del pisateljice Zofke Kveder. Ta ostaja edina slovenska pisateljica, vključena v zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Prepogostokrat še vedno obveljajo pavšalne ocene, da dela pisateljic ali niso dovolj kakovostna ali niso primerna, kar ni zelo drugače od ocen, ki so jih mnoge doživele pred desetletji, v času svojega življenja, ko so bile kritike na nizki ravni osebnih žalitev in pavšalnih diskreditacij, pravi dr. Katja Mihurko Poniž. Da gre za strukturni problem posvojenih vzorcev, ki jih je težko spremeniti, je pritrdila tudi Mojca Kumerdej, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za roman Kronosova žetev. Sama je naletela na delo pisateljice Mimi Malenšek šele po nasvetu svoje babice. "Bila je njena najljubša pisateljica, saj je pisala o temah, ki so zadevale ženske po 2. svetovni vojni. In ob prebiranju del Mimi Malenšek sem odkrila tudi velik pomen tega, da se ozremo v preteklost, ob tem ko želimo razumeti sedanjost in zreti v prihodnost," je opozorila slovenska pisateljica. Pri tem dr. Katja Mihurko Poniž opozarja na prehitre in posplošene ocene, da na področju raziskovanja in pripoznavanja del slovenskih pisateljic ni bilo v preteklih desetletjih
Orkester SF bo prihodnji teden glasoval o ponovni stavki

Orkester SF bo prihodnji teden glasoval o ponovni stavki

Misli, 8. marec 2017 ― Orkester Slovenske filharmonije (SF), ki ne želi več sodelovati s šefom dirigentom Urošem Lajovicem, bo prihodnji teden glasoval o ponovni stavki. Ta bo, če bo izglasovana, trajala od 27. do 31. marca, je za STA povedala vodja stavkovnega odbora SF Marina Kopše. Z danes na vladi sprejetimi spremembami sklepa o ustanovitvi SF so zadovoljni.
Rhiannon Giddens, Scott H. Biram

Rhiannon Giddens, Scott H. Biram

Radio Študent, 8. marec 2017 ― Rhiannon Giddens ter Scott H. Biram, poslušamo njuna nova albuma. Vmes se nam bo prikradel tudi duh preteklosti Erik Darling.   Rhiannon Giddens - Julie Scott H. Biram - Set Me Free Scott H. Biram - Crippled & Crazy Scott H. Biram - Still Around Scott H. Biram - True Religion Erik Darling - True Religion Erik Darling - St John's River Scott H. Biram - Righteous Ways Scott H. Biram - Red Wine Rhiannon Giddens - Come Love Come Rhiannon Giddens - The Angels Laid Him Away Carolina Chocolate Drops - West End Blues Rhiannon Giddens - Birmingham Sunday

Prek Biblosa so slovenske knjige dostopne kjerkoli

Slovenci.si, 8. marec 2017 ― Biblos je spletni distribucijski portal za elektronske knjige, ki na enem mestu združuje možnost izposoje knjig članom več kot 60 slovenskih knjižnic in nakup elektronskih knjig vseh glavnih slovenskih založb in samozaložnikov. Knjige z Biblosa je načeloma mogoče brati na vseh napravah, ki omogočajo povezavo naprave z Adobe ID. Biblos je zaenkrat primarno namenjen mobilnim […] The post Prek Biblosa so slovenske knjige dostopne kjerkoli appeared first on Slovenci.

Novice: Kulturni bazar 2017

Tolminski muzej, 8. marec 2017 ― Leto je naokrog in ponovno ste vabljeni v Cankarjev dom v Ljubljano na predstavitev najnovejše kulturno-umetnostne ponudbe slovenskih umetnikov in strokovnih delavcev z različnih področij kulture. Tako kot že vsa leta doslej, se bo na Kulturnem bazarju ponovno predstavljal tudi Tolminski muzej. Najdete nas v I. preddverju Cankarjevega doma, podroben program letošnjega bazarja pa je objavljen na spletnem naslovu http://www.kulturnibazar.si Cankarjev dom, Ljubljana ...
Žalna seja ob smrti Olge Jančar

Žalna seja ob smrti Olge Jančar

Večer, 8. marec 2017 ― Ob smrti Olge Jančar, dolgoletne vodje marketinga Drame, Opere in Baleta ter direktorice Festivala Borštnikovo srečanje, bo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor žalna seja v petek, 10. marca, ob 11.30 v Kazinski dvorani. Prav tako so v avli gledališča odprli žalno knjigo. Vpis vanjo poteka do petka med 10. in 13. uro ter od 17.00 do 19.30. Umetniški ansambli in strokovno tehnične službe izrekajo družini in vsem žalujočim iskreno sožalje. (kr)
2. edicija natečaja MFL: 3 lepotice

2. edicija natečaja MFL: 3 lepotice

MAF - Mad About Film, 8. marec 2017 ― Polona Konjedic je v okviru Mad About Film seminarja na lanskoletnem filmskem festivalu Film na oko napisala kritiko filma 3 lepotice, s katero je sodelovala tudi na natečaju za Mlado filmsko kritiko. Polona je zmagovalka natečaja v študentski kategoriji. Žirija je svojo odločitev, zakaj si njena kritika zasluži 1. mesto, utemeljila z besedami: “Prodornost kritike […] Prispevek 2. edicija natečaja MFL: 3 lepotice je bil najprej obavljena na MAF - Mad About Film.

Očarljivost govorjene besede na 20. pripovedovalskem festivalu

Misli, 8. marec 2017 ― Pripovedovalski festival Pravljice danes bo letos že 20. leto dokazoval, da je poslušalce mogoče očarati zgolj z govorjeno besedo. Skozi vsa leta festivala so si programske vodje prizadevale za odpravljanje predsodkov, da je pripovedovanje samo za otroke, je na današnji novinarski konferenci izpostavila začetnica festivala Anja Štefan.
Živel 8. marec, dan kot vsi drugi

Živel 8. marec, dan kot vsi drugi

Radio Študent, 8. marec 2017 ― Kratek drive-by po centru mesta nam danes lahko da površno oceno kaj naši družbi pomeni pridobitev nekaterih zgodovinsko pomembnih pravic za ženskih spol. Izraža se v pisanih venčnih listih s pestičem v sredini. Nekateri jim rečejo tudi simbolna vagina. Nekateri jim rečejo popusti v cvetličarni. Vsake toliko pa si na primer na kakšnem bencinskem servisu Dan žena, alias 8. marec interpretirajo v obliki podarjanja vzorcev deodorantov. Ob tem redko pride do prevpraševanja simbolnosti tovrstnega početja. Stereotipno poklanjanje cvetov ženskemu spolu je en dan v letu razumljeno kot opolnomočenje. Je ena cvetlica torej ena pravica? Kljub temu se lahko dajanje cvetlic razume tudi kot potrjevanje vzpostavljenega patriarhalnega sistema in spodbujanje podložnosti enega spola naproti drugemu. Pa čeprav na drug dan v letu. Nenazadnje pa vas lahko sodobni zahodnjaški cinizem s šopkom rož v rokah napoti samo še na bližnje pokopališče in vam naroči, naj naslednjič denar zapravite raje za nov parfum ali obleko. Medtem, ko živimo v času, kjer je vsaka samooklicana feministka lahko nekje heroina, nekje pa popolnoma osovražena, takorekoč imenovana za feminacistko; se vse prevečkrat pozablja na teoretsko utemeljeni feminizem in ne femi-pop ali kaj podobnega. Pri tem si konzervativnejša stran ob raznoraznih medijskih objavah beli glavo, večinoma brez potrebe. Spomnimo se fotografije igralke Emme Watson, ki je nedavno prah dvignila s poziranjem za modno revijo, kjer je pozirala brez nedrčka. Mimogrede, bradavic se na sliki ne vidi. Ker se ima Watson za feministko, so ob tem nekatere skočile pokonci, češ, da to ne more biti pravi feminizem. Vendar ali se niso sufražetke borile tudi za nadzor nad lastnim telesom? Potemtakem lahko ženska s svojim telesom dela kar hoče, ker naj bi to bila njena pravica? S tem argumentom včasih podkrepijo tezo, da je potem lahko predstavnica feminizma tudi Beyonce. Neglede na manko oblačil in opolzko obnašanje, naj bi se pri njej ozirali na bese
V Narodnem muzeju razstava modernističnega stekla

V Narodnem muzeju razstava modernističnega stekla

Misli, 8. marec 2017 ― V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi bodo ob 18. uri odprli razstavo Umetnost za vsak dan - slovensko modernistično steklo. Postavitev združuje okoli 300 steklenih izdelkov. Ker ima oblikovanje stekla na ozemlju današnje Slovenije dolgo tradicijo, je ob primerkih modernističnega stekla predstavljenih tudi nekaj predmetov iz starejših obdobij.
Kitajski zid – Ramin Djawadi

Kitajski zid – Ramin Djawadi

ARS Filmska glasba, 8. marec 2017 ― Ramin Djawadi, skladatelj nemško-iranskega porekla, ki je nase opozoril predvsem z glasbo za televizijske serije Igra prestolov, Beg iz zapora in Lov na osumljenca, ter za filme Ognjeni obroč, Warcraft in Iron Man, je svoje skladateljsko pero nazadnje brusil za domišljijsko akcijsko pustolovščino Kitajski zid (The great wall) režiserja Yimoua Zhanga.  
Teologija zabave

Teologija zabave

Radio Študent, 8. marec 2017 ― Krščanska religija je imela vse od časov zgodovinskega Jezusa in nato skozi tisočletja v vseh svojih teoloških in organizacijskih oblikah izrazit in protisloven odnos do kulture zabave in opojnih substanc. Večinoma bi ta odnos lahko bržkone opisali kot odklonilen ali celo obsojajoč. Krščanska teologija, v toliko večji meri seveda katoliška teologija, ne temelji izključno na izročilu Svetega pisma; vseeno bi bilo zanimivo preveriti, kakšno pozicijo glede zabavanja bi narekovalo natančno branje relevantnih odlomkov Biblije, predvsem Nove zaveze. V tem sestavku bomo pregledali nekatere teološke in redakcijskokritiške aspekte prvega Jezusovega čudeža, spremenjenja vode v vino v Kani Galilejski, in pretehtali njegov potencialni pomen za pozicijo krščanske teologije glede kulture zabavanja. Ta čudež je izpričan le v Janezovem evangeliju in bržkone predstavlja najbolj znan in živopisen primer vstopa kulture zabavanja v biblijsko izročilo. Kakor je znano, četrti evangelist Janez Jezusovih čudežnih del – ozdravljenj, eksorcizmov itd. - ne imenuje »čudeži« ali »dela moči« (grško dynámeis), temveč »znamenja« (grško semêia). Čudeži tako v prvi vrsti ne predstavljajo niti dejanj golega usmiljenja ali človekoljubja niti samozadostnih, nujnih uveljavljenj Jezusove božanske narave; za Janeza so torej Jezusovi čudeži predvsem nekakšna bolj ali manj nedvoumna sporočila o njegovi božanski naravi, namenjena pričam njegovega javnega delovanja. S tem je Janez v izrazitem nasprotju s sinoptičnimi evangeliji – Matejem, Markom in Lukom – v katerih Jezus konsistentno in eksplicitno bodisi prikriva opravljanje čudežnih del, kakor pri obujenju deklice v Mr 5,41, bodisi zavrača interpretacijo čudežev kot znakov in prepušča takšen hermenevtični zaključek verujočnosti opazovalcev – na primer v Mr 8,12: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.« Prvo tovrstno »znamenje« v Četrtem evangeliju je spremenjenje vode v vino v Kani Galilejski. V dr
Kinderland

Kinderland

ARS Svet kulture, 8. marec 2017 ― Žgoča problematika emigracije v Moldaviji, ki je najrevnejša evropska država, pušča globoke brazgotine na družbeni strukturi in usodah posameznikov. O eni izmed posledic emigracije – otrocih, ki jih starši pustijo v Moldaviji, medtem ko se sami odpravijo na delo v tujino – je v romanu Kinderland spregovorila moldavska pisateljica Liliana Corobca. Krstno uprizoritev dramatizacije njenega […]
Andrej Medved

Andrej Medved

ARS Likovni odmevi, 8. marec 2017 ― Andrej Medved, dolgoletni kustos Obalnih galerij, formalno sicer že skoraj dve leti uživa status upokojenca, vendar z delom razstavnega kustosa še zdaleč ni prenehal. Še več, to počne zdaj tudi drugod po Sloveniji. Prav pred kratkim je pripravil kiparsko razstavo v Novi Gorici, s katero je zaobjel daljše obdobje in sedem avtorjev,  čez nekaj dni […]

Kovaški muzej v Kropi je začasno zaprl svoja vrata

Muzeji radovljiške občine, 8. marec 2017 ― Klinarjeva hiša " data-medium-file="https://i0.wp.com/mro.si/wordpress/wp-content/uploads/2015/08/IMG_5148.jpg?fit=300%2C200" data-large-file="https://i0.wp.com/mro.si/wordpress/wp-content/uploads/2015/08/IMG_5148.jpg?fit=900%2C600" />Spoštovani obiskovalci Kovaškega muzeja v Kropi, na spletni strani Muzejev radovljiške občine ste lahko prebrali, da je Kovaški muzej v Kropi, zaradi izlitja vode iz počene vodovodne cevi že od 7. februarja 2017 zaprt. V muzeju trenutno potekajo intenzivna sanacijska dela, zaradi katerih smo vrata muzeja začasno zaprli. Gradbena dela … ... več o tem

EMONA MM, Urbanizacija prostora – nastanek mesta

MGML, 8. marec 2017 ― V torek, 7. marca 2017 smo v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra predstavili knjigo EMONA MM, Urbanizacija prostora – nastanek mesta, ki prinaša nove prispevkvke uglednih slovenskih strokovnjakov na temo nastanka rimske Emone, podobe mesta, prvih naseljencev ter njihovega načina življenja, hkrati s pogledom na emonsko podeželje.
ICOM Slovenija predstavlja UNESCO-vo PRIPOROČILO O VARSTVU IN PROMOCIJI MUZEJEV IN ZBIRK, NJIHOVE RAZNOLIKOSTI IN VLOGE V DRUŽBI

ICOM Slovenija predstavlja UNESCO-vo PRIPOROČILO O VARSTVU IN PROMOCIJI MUZEJEV IN ZBIRK, NJIHOVE RAZNOLIKOSTI IN VLOGE V DRUŽBI

SEM, 8. marec 2017 ― Sporočilo za javnost 6. marec 2017 ICOM Slovenija ICOM Slovenija predstavlja UNESCO-vo PRIPOROČILO O VARSTVU IN PROMOCIJI MUZEJEV IN ZBIRK, NJIHOVE RAZNOLIKOSTI IN VLOGE V DRUŽBI Slovenski odbor ICOM (ICOM Slovenija) bo v torek, 7. marca, ob 10.00 v Slovenskem etnografskem muzeju predstavil najnovejše UNESCO-vo Priporočilo o varstvu in promociji muzejev in zbirk, njihove raznolikosti in vloge v družbi.   To Priporočilo je bilo formalno sprejeto na 38. zasedanju Generalne konference UNESCO novembra 2015. Ob  upoštevanju obsežnih socio-ekonomskih in političnih sprememb, ki so vplivale na vlogo in raznolikost muzejev ter po sprejetju Dokumenta UNESCO iz leta 1960 o najbolj učinkovitih načinih za zagotavljanje dostopnosti  muzejev vsakomur, predstavlja odločilen korak k razvijanju in uveljavljanju inovativne in odprte vizije muzejev enaindvajsetega stoletja. UNESCO priporoča državam članicam (več kot 200 držav iz celega sveta), da izvajajo določbe Priporočila in sprejmejo vse potrebne zakonodajne in druge ukrepe za uveljavljanje načel in norm, zapisanih v tem Priporočilu, na območjih pod njihovo jurisdikcijo. ICOM Slovenija kot eden od Nacionalnih odborov Mednarodnega muzejskega sveta se je pod vodstvom  predsednice dr. Tanje Roženbergar odzval na pobudo UNESCA, in krovnega ICOMa (ICOM je pri nastajanju tega Priporočila med letoma 2012 in 2105 sodeloval s svojimi vodilnimi muzeologi) ter alianse ICOM Evropa, da Nacionalni odbori ICOM ta dokument in njegova  priporočila predstavijo, implementirajo in promovirajo v okviru  svojih držav in vladnih organov, ki so odgovorni za muzeje. Izid Priporočila o varstvu in promociji muzejev in zbirk, njihove raznolikosti in vloge v družbi v slovenskem prevodu je organiziral in zagotovil ICOM Slovenija skladno z njegovimi že več kot 25 letnimi prizadevanji, da je potrebno krepiti spoznanje, da muzeji delujejo v hitro spreminjajočem se svetu,  da jih je  potrebno spodbujati k odzivanju na spremembe in  da  varovanje in pr

Premiera Povedke o jezeru je razprodana

Kinodvor, 8. marec 2017 ― Premiera filma Povedka o jezeru v soboto 11. marca ob 16:00 je razprodana. Vabljeni na film v nedeljo 12. marca ob 14:45 ali v soboto 18. marca ob 17:00, ko bomo pred filmom prisluhnili finski pravljici, ki jo bo povedal kipar, pesnik in esejist Jiři Bezlaj.
Ana Pupedan in Jani Kovačič: BESNE PESMI

Ana Pupedan in Jani Kovačič: BESNE PESMI

Radio Študent, 8. marec 2017 ― ZARŠ, 2017   <a data-cke-saved-href="http://zars.bandcamp.com/album/besne-pesmi" href="http://zars.bandcamp.com/album/besne-pesmi">BESNE PESMI by Ana Pupdan in Jani Kovačič</a> Od začetka novembra leta 2012 do konca junija 2014 so v Sloveniji po različnih mestih potekali protesti proti takratni slovenski vladajoči politični eliti. Klovnovstvo, cinizem, nesramnost, sovražni govor, korupcija, medsebojne partijske zdrahe – vse to smo državljani opazovali že od osamosvojitve. Bolj kot boj za dobrobit ljudi je bil pomemben boj za političen vrh. Vse to so dodatno spremljale še nerazčiščene orožarske afere. Te so se do samega vrhunca povzpele z afero Patria. Resničnostni šov, ki nam ga je takrat že nekaj časa uprizarjal dobršen del političnega, demokratičnega izbora dezorientiranih ali celo namerno rušilnih in v svoj svet obrnjenih politikov, lahko označimo kar kot pritlehno politikanstvo. To se je uveljavljalo kljub gospodarski krizi leta 2008, ki je močno prizadela praktično ves svet, tudi Evropsko unijo in Slovenijo. Dokončno so se razblinile slovenske osamosvojitvene sanje. Švice od nikoder, a vse več nezaposlenih in revščine. Vse več gospodarskega in drugega organiziranega kriminala. Vse večja nesposobnost uveljavljanja ali celo zanemarjanje osnovnega načela politike, ki je delovanje v dobro ljudi. Takšne razmere so dodobra načele verodostojnost oblasti. Na kratko, vladala sta politična neetičnost in strah pred še dodatnimi posledicami krize. Te smo doživljali v vesteh, ki so prihajale iz prezadolžene Grčije, in iz uradujočega Bruslja s strategijo zategovanja pasu ter rezanja proračunskih sredstev. Ne. Ni pomota. Smo na valovih Radia Študent v oddaji Tolpa bumov. Takšen uvod za predstavitev dvojnega albuma, posnetega v živo v Ajdovščini v Dvorani prve slovenske vlade in v Mladinskem centru Postojna, nam razkriva prostor in čas zametkov tega obširnega glasbenega dela. Pesmi so začele nastajati v času vse
Svašta

Svašta

Radio Študent, 8. marec 2017 ― NOVICE: Ameriška metal skupina Mastodon, ki trenutno velja za eno najvplivnejših v svojem žanru, bo konec meseca objavila svoj sedmi studijski album, z naslovom Emperor of Sand. Album bo izšel pri založbi Reprise. V sklopu svetovne turneje, na kateri bodo predstavili novi material, jih boste lahko ujeli tudi v zagrebški Tvornici kulture, in sicer 16. junija.   Beograjska post-metal skupina Nula je izdala svojo prvo malo ploščo, naslovljeno Kenoma. Na Kenomi lahko slišite komade, ki se bolj kot na samo melodijo osredotočajo na atmosfero in ritem. V medijih jih primerjajo s skupinami, kot so Neurosis in Isis.    V Zagrebu je v nedeljo po kratki bolezni v 44. letu starosti nenadoma umrl znani rock kritik, novinar in publicist Ante Perković. Perković je pisal kolumne, recenzije in knjige, njegovo življenje pa je bilo močno povezano z glasbo. Dva albuma je izdal s skupino Djeca, pri kateri je bil vokalist in kitarist, še dva albuma pa samostojno.     Eddie Vedder iz skupine Pearl Jam se bo maja in junija letos podal na krajšo samostojno solo evropsko turnejo, na kateri se mu bo kot gost pridružil irski kantavtor Glen Hansard. Nam najbližje bo nastopil v Firencah, 24. junija.    Nemški producent in DJ Oliver Koletzki bo v drugi polovici maja izdal svoj šesti album, z naslovom The Arc Of Tension. Po njegovih besedah bo na prihajajočem albumu tokrat bolj kot vokalna izvedba v ospredju melodičnost. Album bo izšel pri njegovi lastni založbi Stil vor Talent.                  DOGODKI: V Vodnikovi domačiji bo skupina Same babe nocoj odigrala intimen akustični koncert z a cappella vložki, ki se bodo osredotočali na medsebojne odnose. Na odru se jim bo pridružil tudi literat Matjaž Ambrož.  V klubu Zoo vas bo v sklopu sredinih koncertov, naslovljenih KvalitETNO, Sandra Klemm s svojim triom popeljala v svet romantike in nostalgije. Ob mednarodnem dnevu žena bo svoje skladbe prepevala v akustični preobleki in z novimi aranžmaji. Pesmi bodo v ritmi
Ko se ptički ženijo, v Logatcu vabijo na Gregorjev sejem

Ko se ptički ženijo, v Logatcu vabijo na Gregorjev sejem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. marec 2017 ― Logatec – Središče Logatca bo to soboto spet vrvelo od dogajanja, ki ga v kraj vsako leto prinese Gregorjev sejem. Za številne ljudi iz bližnje in daljne okolice je obisk sejma postal stalnica, saj je osrednji del sejma namenjen ponudnikom domačih dobrot, sadik in semen ter izdelkov domače in umetne obrti, dogajanje pa vsako leto popestri bogat kulturni program. Gregorjev sejem, Logatec – Foto: Jelka Lekše Že več kot sto let je minilo, ko so v Logatcu pripravili prve sejme, na katerih pa so za razliko od današnjih prodajali živino. »Z leti se je vsebina spreminjala, danes je to sejem, ki napoveduje prihod pomladi, čeprav zna biti v Logatcu marca še pošteno mraz,« pravi Matjaž Kurent iz Komunalnega podjetja Logatec, ki je poudaril, da ime sejma pove vse. »Sejem je v Logatcu nekakšna prelomnica, ko se začenjajo odvijati prireditve na prostem, ko poskušamo v času po pustu na Gregorjevo pregnati zimo in naznaniti prihajajoče velikonočne praznike.« Sejem je vsako leto v soboto, ki je najbližja 12. marcu, ko goduje sv. Gregor, njegov god pa je znan tudi kot dan, ko se ptički ženijo. »Gre za slovensko različico bolj poznanega in komercializiranega praznika valentinovo,« pravi Kurent. Gregorjev sejem, Logatec – Foto: Jelka Lekše Prodajalci prihajajo iz celotne Slovenije, od Primorske do Prekmurja. »Trudimo se, da bi na sejmu našli svoje mesto ponudniki semen, čebulic, sadik, cvetja in zelišč, domačih mesnih in mlečnih izdelkov, različni ponudniki domačega sadja in zelenjave, različnih domačih pekovskih izdelkov, izdelkov domače in umetnostne obrti, domačega olivnega in bučnega olja, pripomočkov za delo na vrtu, izdelkov suhe robe, tekstila, obutve in podobno.« Ob 10. uri se bo začel kulturni program, obiskovalce bo pozdravil logaški župan Berto Menard, zaigrali bodo logaški godbeniki, predstavili se bodo društva, vrtci in šole. »V goste smo letos povabili folklorno skupino Ponikve, po prireditvi pa nas bo s svojim humorjem zabaval Miha Brajnik.« Gre
Kam je šel vprašat Reagan?

Kam je šel vprašat Reagan?

Airbeletrina, 8. marec 2017 ― Imeli smo srečo, da smo se rodili v tako neprijetni državi, kot je Rusija. Na Rusijo je vselej mogoče kazati kot na oviro, ki ne ponuja življenjskih užitkov, vendar pa prav zares zbuja vse mogoče upe na drugačne, popolnejše oblike bivanja. Ko trpimo ali se branimo pred trpljenjem, si predstavljamo srečne narode, ki so se srečno izognili življenju v ruskem cirkusu, napolni nas upravičena zavist.

March in Peking, in April in Ljubljana …

Exodos Ljubljana, 8. marec 2017 ― Photo: Borut Bučinel The opening performance of the 20th Exodos festival will be The Cradle, a co-production between China and the countries of Central and Eastern Europe (C-CEEC). The main producer of the show is Exodos Ljubljana Institute, and it is co-produced by Beijing Dance Academy, Skopje Dance Theatre, Sociaty Party and Tanec Prague. The Cradle is testing our acceptance of differences and our search for similarities. What was laid into the cradles of young dancers, and what did they acquire ever since they walked from it? First of all, the production touches upon the value that nowadays has been almost forgotten: everyday attention, contact with other people, with the society and the surroundings. The show combines traditional and contemporary dance, music from 6 countries, cultures from 2 continents, performance of 12 dancers from 6 countries. Co-creators from Slovenia include choreographer Gregor Luštek,.dancer Žigan Kranjčan and producer Nataša Zavolovšek.  
Od Ite Rine do Vide Tomšič – kviz za 8. marec

Od Ite Rine do Vide Tomšič – kviz za 8. marec

ZRCalnik, 8. marec 2017 ― Velecenjene bralke, dragi bralci, ZRC SAZU oziroma Inštitut za kulturno zgodovino vam ob 8. marcu v razvedrilo (in razmislek) podarja vnovično aktivacijo kviza o slavnih ženskah v slovenski zgodovini. Reševali ste ga že oktobra, takrat za nagrade, zdaj pa za bogatenje znanja. Pamet je boljša kot žamet! http://anketnik.zrc-sazu.si/index.php/726392?lang=sl  

Pogovori za letuškim mostom

Kamra.si, 8. marec 2017 ― V sredo, 8. 3. 2017, ob 19 uri Združenje Cultura Turistica in KD Letuš vas vljudno vabita   v Kulturni dom Letuš na druge Pogovore, preko katerih bomo spoznavali vaše spomine o življenju v Letušu in se tudi spoznavali med seboj. Gost pogovora bo Anton Kodre. Več informacij https://www.facebook.com/kulturno.letus 

Zverinice iz stripa

Kinodvor, 8. marec 2017 ― V soboto ob 11. uri vabljeni v Kinodvor na striparsko-pripovedovalsko animacija po motivih rezijanskih ljudskih zgodb.  Vstopnice so že v prodaji, člani Kluba Kinobalon pa imajo prost vstop - vabljeni!

Priznanje za OŠ dr. Ljudevita Pivka

Štajerski tednik, 8. marec 2017 ― Med najboljše šolske literarne publikacije se je po izboru Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) letos uvrstilo glasilo Črički OŠ dr. Ljudevita Pivka. Zadovoljstvo mentorjev, vodstva šole in učencev je toliko večje, saj so edina šola s prilagojenim programom, ki jim je to uspelo.
Uradna podelitev certifikata ob vpisu Škofjeloškega pasijona na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Uradna podelitev certifikata ob vpisu Škofjeloškega pasijona na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

SEM, 8. marec 2017 ― V sredo 8. marca 2017 je v Sokolskem domu v Škofji Loki potekala uradna podelitev certifikata ob vpisu Škofjeloškega pasijona na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Certifikat je županu Občine Škofja Loka mag. Mihu Ješetu slovesno podelila državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik. Po podelitvi certifikata je sledilo tudi odprtje fotografske razstave z zasedanja Unescovega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki je decembra 2016 potekalo v Addis Ababi v Etiopiji. PROGRAM DNEVOV ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 2017

Nekaj lepote lahko pomaga ljudem, da so spet srečni

OUTSIDER, 8. marec 2017 ― S Sejimo Kazuya (1) smo se pogovarjali 3. oktobra 2015*  na dunajski die Angewandte (2), kjer je zasedla mesto gostujoče profesorice za arhitekturo. Njena predhodnica Zaha Hadid je poleti 2015 končala svoj seminar. Še ena zvezdniška arhitektka, še ena ženska, ki je kurirala beneški arhitekturni bienale (2010). Še ena Pritzkerjeva nagrajenka. Vendar po arhitekturnem izrazu [&hellip

Ko me napiše pesem – pesniški večer in predstavitev Zbornika pesniške delavnice Poiesis 2016

Poiesis, 8. marec 2017 ― Lepo vabljeni v soboto, 18. marca 2017 ob 19.00 v Hostel Celica, Galerija Srečišče, Metelkova 8 v Ljubljani na pesniški večer in predstavitev Zbornika pesniške delavnice Poiesis 2016 Ko me napiše pesem. Na večeru bodo nastopili Andreja B. Čerin, Sara Fabjan, Barbara Gale, Majda Kočar, Jana Kolarič, Ivanka Kostantino, Kristian Koželj, Alenka Kveder, Marko Skok – Mezopotamsky, Petra Skušek, Vesna Šare in Karmen Vidmar. Večer bo vodil in povezoval Peter Semolič. Foto © Katja Kuštrin Organizacija: Kulturno-umetniško društvo Poiesis Soorganizator: KUD Sestava
Spend it!

Spend it!

Radio Študent, 8. marec 2017 ― Po dolgem času, spet en tak streetwear special. Follow along! 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.   *** Za očitek, da so njihove kreacije "skoraj dobesedno smeti", se pri znamki Vetements očitno ne menijo kajprida.
V Ljubljani se začenja osmi bienale plesne umetnosti Gibanica

V Ljubljani se začenja osmi bienale plesne umetnosti Gibanica

Misli, 8. marec 2017 ― S prostorsko postavitvijo oziroma gibljivo strukturo On(the)line Mateje Bučar se bo drevi v Muzeju sodobne umetnostni Metelkova začel osmi bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Na odprtju bodo plesni kritičarki Neji Kos izročili nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo. V tekmovalnem programu bo devet predstav.
Maribor ima rad Eriko Vouk

Maribor ima rad Eriko Vouk

Večer, 8. marec 2017 ― Poleg je bila seveda ona, Glazerjeva nagrajenka za življenjsko delo, Jenkova nagrajenka in dobitnica Veronikine nagrade, vitezinja poezije na Pesniškem turnirju. O njej so govorili in njene pesmi interpretirali njeni občudovalci in prijatelji. Borut Gombač, Zora A. Jurič, Peter Andrej, Jasna Mlakar, Darka Tancer Kajnih, Lidija Gačnik Gombač, Slavica Turniški Simionova, Dragica Turjak, Milena Pivec, Tanja Petrič, Petra Bauman, Nino Flisar, Meta Kocmur, Denis Škofič, Urška P. Černe, Kristina Kočan, Martina Magdič, Tonja Jelen, Tomo Podstenšek, Petra Kolmančič, Nina Medved in Željko Perović. Slednji je prebral tudi dve njeni pesmi v hrvaškem jeziku. Pesnica, katere pesniški opus je bogat - Bela Evridika, Anima, Belo drevo, Opis slike, Album, Valovanje, Rubin, Z zamahom ptice neka roka slika in Lasa pur dir so nastajale od leta 1984 do 2013., zdaj piše balade - je tudi brala, lepo, kot je vedno znala. Najboljša slovenska pesnica "Erika Vouk je že precej let v vrhu slovenske poezije, po mojem je najboljša slovenska pesnica. Njena poezija nas vedno znova popelje v svet strasti, tja, kjer je južneje od juga, in tja, kjer je smrt najbližja poželenju," je o njej rekla Zora A. Jurič, pobudnica srečanja. "Kaže nam belo in črno - in predvsem silno strast do življenja. Vsak, ki ima življenje količkaj rad, ima tudi rad njeno poezijo in njo samo." Mladi pesniki jo berejo z občudovanjem in s poklonom pesnici, je poudarila, in to je bilo v torek zvečer vidno. Zanjo je prepričana, da bo zgodovina povedala svoje, ker tistega, ki živi med nami, velikokrat pustimo ob strani, se ne zavedamo, koga imamo. Na njenem večeru je bila priložnost, da so ljudje lahko pokazali, koliko jim pomeni, in Erika je to videla in doživela. "Ko je začela pesniti, je bila že izjemno dodelana pesnica in popolnoma zrel človek, njena pesniška moč je z leti rasla," oceni Juričeva. Nekaj balad, ki jih Erika zdaj piše, je že imela priložnost prebrati. "Izjemne so. Slovenci bi se morali v celoti zavedati,
Kako plesati ljubezen v času blaznosti

Kako plesati ljubezen v času blaznosti

Večer, 8. marec 2017 ― Mariborsko občinstvo se vedno množično odzove na baletne predstave, še posebno takrat, ko gre za stvaritev domačih in tujih umetnikov. Tako je bilo tudi pri predstavi na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča. Minuli petek so bili v enem večeru uprizorjeni trije baleti, premierno Favn Edwarda Cluga na glasbo Clauda Debussya in Bolero Johana Ingerja na glasbo Maurica Ravela ter Carmen Valentine Turcu na glasbo Rodiona Ščedrina, ki je obnovitev iz leta 2014. Osnova vseh treh koreografij so glasbena dela skladateljev, ki so bili v dvajsetem stoletju avantgarda novega stilnega obdobja in so z glasbo zaznamovali svoj čas ter navdihnili mnoge baletne koreografe. Prvi je Debussyjev preludij uporabil Vaclav Nižinski in sledila mu je vrsta velikih baletnih umetnikov, med njimi Rudolf Nurejev in Nikolaj Ciskaridze. Bizetova glasba za opero Carmen v Ščedrinovi obdelavi je doživela veliko interpretacij znamenitih koreografov in baletnih plesalcev, kot so Maja Plisecka, Roberto Bolle, Svetlana Zaharova … Tudi z Ravelovim Bolerom ni bilo drugače. Vsaka nova generacija koreografov in plesalcev je dala pečat tem specifičnim glasbenim stvaritvam in omogočila najrazličnejše pristope. Kratek balet Preludij k Favnovemu popoldnevu Edwarda Cluga je bil prvič uprizorjen 2015 leta na Dubrovniškem poletnem festivalu. Edward Clug kot koreograf in scenograf je skupaj s kostumografom Leom Kulašem in oblikovalcem luči Tomažem Premzlom podal sodobno plesno inačico mitske zgodbe, iz nje izvlekel bistvo erosa, ki prebiva v vsakem človeku, ne glede na čas in prostor. Plesalec Gaj Žmavc je Favn današnjega časa, ki preživlja čas ob skali, iz katere se izlušči nimfa (Tetiana Svetlična), in jo s svojo prvobitno močjo potegne v zlitje moškega in ženske. Oba plesalca sta senzualno in plesno prepričljivo podala mitska lika. V celoti sta se zlila z glasbenim tokom Debussyjeve glasbe in nam omogočila dvojno doživetje – glasbeno in vizualno. Uprizoritev Carmen Valentine Turcu - s sodelavci sce
še novic