SiGledal, 3. maj 2019 ― Sodobna dramska opera Deklica s strunami, nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Moving Music Theatre iz makedonske Bitole v režiji Marjana Nečaka, je na 29. festivalu hrvaške drame Marulićevi dnevi dobila nagrado marul za umetniško stvaritev. Nagrado za najboljšo predstavo v celoti pa je dobila uprizoritev Emet Ivane Šojat v produkciji Hrvaškega narodnega gledališča v Osijeku, ki jo je režiral slovenski režiser Samo M. Strelec. Samo M. Strelec je dobil tudi nagrado marul za režijo te predstave. – Slavnostna podelitev nagrad je bila v torek, 30. aprila 2019, v Hrvaškem narodnem gledališču v Splitu.

Kamra.si, 3. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1930 je na Vrhniki umrl Simon Ogrin, slovenski slikar. Rodil se je 6. oktobra 1851 na Stari Vrhniki.  Slikar Simon Ogrin se je rodil krojaču Luki Ogrinu in Mariji Skubelj, kot prvi otrok v osemčlanski družini. Kot otrok je zgodaj začel pomagati pri kmečkih opravilih, zato je bil slabo izobražen. Že zgodaj se je navduševal nad kipci v cerkvah, ki jih je želel tudi izdelovati. S šestnajstimi leti ga je mati odpeljala v Ljubljano v uk k podobarju Avguštinu Götzlu, kjer je za čas izobraževanja tudi stanoval. V Ljubljani je od leta 1867 do 1870 obiskoval tudi nedeljsko šolo in obrtno šolo.

Kamra.si, 3. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1881 je v Ljubljani umrl Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi.  V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.