Anti-Flag - 20/20 Vision album | Novica

13. brat, 8. oktober 2019 ― Anti-Flag bodo 17. januarja izdali album z naslovom 20/20 Vision. Posneli so pa že tudi prvi videospot za pesem Hate Conquers All. Seznam pesmi in videospot je na ogled spodaj. 1.Hate Conquers All 2. It Went Off Like A Bomb 3.20/20 Vision 4. Christian Nationalist 5. Don’t Let The Bastards Get You Down 6.Unbreakable 7.The Disease 8. A Nation Sleeps 9. You Make Me Sick 10. Un-American 11. Resistance Frequencies

Kultura e–novice, 8. oktober 2019

CED, 8. oktober 2019 ― Pozdravljeni, pa je tu, težko pričakovani razpis Kultura za projekte sodelovanja 2020. Zadnji v tej generaciji Ustvarjalne Evrope! Rok za oddajo vlog je 27. november 2019 do 17. ure. Če razmišljate o prijavi na razpis Ustvarjalne Evrope … se dobro prepričajte, ali ste vi in vaši partnerji upravičeni do kandidature, tj. da izpolnjujete »osnovne« pogoje:[...]

Colorado trail: z gorskim kolesom čez Skalno gorovje

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. oktober 2019 ― V torek, 8. oktobra 2019, je v Občinski knjižnici Prebold potekalo potopisno predavanje popotnika, gorskega kolesarja in ljubitelja narave Marjana Moderca. Ko sta z dekletom tuhtala, kako ljubezen do pohodništva, gorskega kolesarjenja, taborjenja, potovanj in izzivov zmešati v pustolovščino, vredno celoletne zaloge odmerjenega dopusta, sta postala pozorna na po mnenju mnogih najlepšo dolgometražno gorsko kolesarsko (pre)izkušnjo: Koloradsko pot – slavno, a zahtevno pot, ki na povprečni višini 3000 metrov nadmorske višine preči Skalno gorovje v ZDA. Ko sta izvedela, da več kot polovico poti predstavlja pot enoslednica oziroma tako imenovana »singlca«, ...

105: Zgodbe iz kostanjevih gozdov

FilmFlow, 8. oktober 2019 ― Oktobrska epizoda FilmFlowa je posvečena absolutnemu zmagovalcu letošnjega Festivala slovenskega filma, celovečernemu prvencu mladega goriškega režiserja Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov (2019). V filmu, ki je premiero v začetku septembra doživel v sekciji Discoveries na filmskem festivalu v Torontu, se vizualno bogate podobe pozabljenih ljudi in vasi v povojni Benečiji nelinearno spletajo med resničnostjo, […]

Poklòn / A Tribute

Borštnikovo srečanje, 8. oktober 2019 ― V sodelovanju s fotografom Primožem Koroščem smo pripravili publikacijo portretov prejemnikov in prejemnic Borštnikovega prstana. "S fotografskimi projekti, ki bi v povezanih estetskih in vsebinskih okvirih predstavljali gledališke ustvarjalce izven odrov, se ne srečujemo pogosto. Projekt fotografa Primoža Korošca je emancipirano umetniško delo, ki ga navdihuje razmerje med prepoznavno, uveljavljeno pojavnostjo prejemnic in prejemnikov najuglednejše nagrade za igralski opus ter njihovo zasebnostjo in človeškostjo, skorajda intimo. Seveda je tudi poklon igralski umetnosti in velikanom gledaliških odrov, vendar se Korošec iz tega gledališko dokumentarističnega okvirja z izrazito avtonomno ustvarjalno gesto pomika v osvobojeno polje kontekstualno neobremenjene portretne fotografije živečih prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana. Fotografski del projekta se je pričel leta 2017, trije portretirani prejemniki Borštnikovega prstana so nas od takrat žal zapustili, v tej publikaciji pa ohranjamo celoto, kot si jo je zamislil fotograf. Portretirani prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana so vtisnili globok in neizbrisljiv pečat slovenskem gledališču in so trajni vir navdiha za generacije, ki jim sledijo. V času svojega ustvarjalnega vrha so bili nosilci repertoarjev in osrednje gledališke osebnosti, mnogi med njimi to ostajajo še danes. Z izdajo te publikacije se Festival Borštnikovo srečanje poklanja obema področjema ustvarjalnosti – fotografiji in igri." Aleš Novak, umetniški direktor FBS Knjigo lahko naročite na spodnjih naslovih: po pošti na naslov: Festival Borštnikovo srečanje, Slovenska ulica 27, 2000 Maribor; po e-pošti: info@borstnikovo.si.

Janez Škof

Borštnikovo srečanje, 8. oktober 2019 ― Predstavljamo novo knjigo v zbirki Borštnikov prstan, posvečeno prejemniku te najvišje nagrade za igralsko ustvarjalnost v letu 2018, Janezu Škofu. Od leta 1970, ko ga je prejela igralka Elvira Kralj, se je Borštnikov prstan uveljavil kot najpomembnejša nagrada za igralsko umetnost v Sloveniji. Strokovna žirija ga izmenično podeljuje igralkam in igralcem za vrhunske dosežke in celovit opus na področju umetnosti dramske igre. Prejemnice in prejemniki te nagrade v času zenita svoje ustvarjalnosti globoko in neizbrisljivo zaznamujejo slovensko gledališče, nemalokrat pa vplivajo tudi na generacije ustvarjalcev, ki prihajajo za njimi. Borštnikov prstan, ki ga festival tradicionalno podeli na zaključni slovesnosti, žaromete usmeri k izjemnemu ustvarjalnemu opusu vrhunske igralke ali igralca, ki se s prejemom te nagrade trajno vpiše med velikane slovenskega gledališča. In kot poklon tej nagradi in velikanom slovenskega gledališča Festival Borštnikovo srečanje je festival z lanskim letom uvedel novo knjižno edicijo Borštnikov prstan. Letošnja izdaja je posvečena igralcu Janezu Škofu, lanskoletnemu prejemniku Borštnikovega prstana. V knjigi so objavljena besedila, ki osvetljujejo življenje in delo Janeza Škofa, prispevali so jih: Aleš Novak (uvodnik), Tea Rogelj, Vito Taufer, Blaž Lulan, Aljaž Jovanović in Melita Forstnerič Hajnšek, bibliografija njegovih predstav in dosežkov na drugih področjih ustvarjanja dopolnjujejo številne fotografije. Še vedno je na voljo tudi prva knjiga nove edicije, ki je posvečena igralki Saši Pavček, prejemnici Borštnikovega prstana v letu 2017.  Knjigo lahko naročite na spodnjih naslovih: po pošti na naslov: Festival Borštnikovo srečanje, Slovenska ulica 27, 2000 Maribor; po e-pošti: info@borstnikovo.si.
Razstava kitajskih papirnatih zmajev Slovenskega etnografskega muzeja na Osnovni šoli Kolezija

Razstava kitajskih papirnatih zmajev Slovenskega etnografskega muzeja na Osnovni šoli Kolezija

SEM, 8. oktober 2019 ― Letošnji evropski dan jezikov (26. septembra) so na osnovni šoli Kolezija v Ljubljani posvetili kitajski kulturi in jeziku, ki so ju spoznavali učenci in učitelji, pri tem pa so jim pomagali sodelavci iz različnih institucij, ki se s tematiko ukvarjajo in so jim odprli vrata k novim znanjem. Učenci so prisluhnili potopisnemu predavanju po Kitajski, izdelali lasten načrt poti po deželi, se igrali tangram, izdelovali kitajske maske, zmaje, se učili pismenk, pregovorov ter likovno in glasbeno ustvarjali. Sledilo je odprtje razstave kitajskih papirnatih zmajev Slovenskega etnografskega muzeja, ki bo spremljala utrip življenja v šolski avli do novembra 2019.
Zbirka kitajskih papirnatih zmajev iz Slovenskega etnografskega muzeja na ogled v OŠ Kolezija

Zbirka kitajskih papirnatih zmajev iz Slovenskega etnografskega muzeja na ogled v OŠ Kolezija

SEM, 8. oktober 2019 ― Letošnji evropski dan jezikov (26. septembra) so na osnovni šoli Kolezija v Ljubljani posvetili kitajski kulturi in jeziku, ki so ju spoznavali učenci in učitelji, pri tem pa so jim pomagali sodelavci iz različnih institucij, ki se s tematiko ukvarjajo in so jim odprli vrata k novim znanjem. Učenci so prisluhnili potopisnemu predavanju po Kitajski, izdelali lasten načrt poti po deželi, se igrali tangram, izdelovali kitajske maske, zmaje, se učili pismenk, pregovorov ter likovno in glasbeno ustvarjali. Sledilo je odprtje razstave kitajskih papirnatih zmajev Slovenskega etnografskega muzeja, ki bo spremljala utrip življenja v šolski avli do novembra 2019.
Med nominiranci za Jenkovo nagrado kar štirje mladi pesniški glasovi

Med nominiranci za Jenkovo nagrado kar štirje mladi pesniški glasovi

Misli, 8. oktober 2019 ― Za Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let so nominirani Nina Dragičević za poemo Ljubav reče greva (Škuc), Sergej Harlamov za Mnogoboj mitologij (Litera), Franci Novak za zbirko Vračanje pogleda (Hiša poezije), Zoran Pevec za delo Kako postati nihče (LUD Šerpa) in Kaja Teržan za zbirko Krog (Center za slovensko književnost).

Stari Trzin od 19. stoletja do danes

Kamra.si, 8. oktober 2019 ― Občina Trzin in Medobčinski muzej Kamnik vabita v torek, 8. oktobra 2019, ob 18. uri v Center Ivana Hribarja na Ljubljanski cesti 12 f na odprtje razsave o razvoju starega dela Trzina od 19. stoletja do danes, in sicer skozi štiri časovne prereze: • Trzin leta 1825 z izsekom iz Franciscejskega katastra,• Trzin med leti 1971 in 1979 na prostoročno izrisanem zemljevidu,• Trzin leta 1994 na ortofoto posnetku,• Trzin danes - leta 2019 na panoramskem zemljevidu.Trzin v času Franciscejskega katastra prikazuje stanje v prvi polovici 19. stoletja. Franciscejski kataster je dobil ime po avstrijskem cesarju Franzu I.. Leta 1832 je po opisih v Franciscejskem katastru v Trzinu v 93 hišah živelo 590 ljudi. Preživljali so se s kmetijstvom in obrtjo.V SFR Jugoslaviji sta izdelavo topografskih izdelkov prevzela Vojni geografski institut v Beogradu in Hidrografski institut v Splitu. Geodetski zavod Slovenije je sistematično snemanje iz zraka izvajal od leta 1975, leta 1985 je pričel redno izvajati ciklično aerosnemanje, od leta 1994 pa je pričel z izdelavo ortofoto načrtov, »mozaikov« izvrednotenih letalskih posnetkov. Ko je leta 2010 Geodetski zavod Slovenije prenehal delovati, je nastalo več kartografskih in geodetskih podjetij, ki nadaljujejo s tradicijo. Med njimi je tudi MapDesign, kartografski studio, d.o.o. iz Trzina, ki je izdelal tudi dva razstavljena zemljevida starega dela Trzina, in sicer stanje iz 70. letih 20. stoletja in danes. Avtorja razstave: Krešimir Keresteš in mag. Zora Torkar

Prvošolci v Občinski knjižnici Prebold

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. oktober 2019 ― Krepko smo že zakorakali v novo šolsko leto in šolarji že vedoželjno srkajo nova znanja. Tudi radovedni prvošolci Osnovne šole Prebold se pridno učijo, spoznali so nove prijatelje. Da so naše najboljše prijateljice lahko tudi knjige, pa so spoznali v torek, 8., in sredo, 9. oktobra 2019, ko so v spremstvu učiteljic Irene Vovk Artelj, Ide Strožer, Anje Celinšek in Nike Kolenc obiskali Občinsko knjižnico Prebold. Knjižničarka Lea Felicijan je 61 mladim nadobudnežem predstavila, kako prijetno je lahko v kulturni ustanovi, v kateri domujejo knjige. Izvedeli so, kako se včlanijo ...
Prem in lepote Brkinov na ogled v Pavlovčevi galeriji

Prem in lepote Brkinov na ogled v Pavlovčevi galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. oktober 2019 ― Ilirska Bistrica – Udeleženci likovne kolonije Slikarska muza Bistrice, ki jo že vrsto let, letos šestnajstič, na Bistriškem organizira slikarka Zdenka Vinšek, so letos iskali motive na Premu in bližnji okolici Brkinov. 21 likovnih del v različnih tehnikah so 27. septembra razstavili v Pavlovčevi galeriji, kjer bodo na ogled do 16. oktobra. Razstava, likovna kolonija Slikarska muza Bistrice, Pavlovčeva galerija, 27. september–16. oktober 2019 Foto: Petar Nikolić Programski vodja galerije Rajko Kranjec je razstavo označil za eno boljših, če že ne najboljših, v vseh letih, odkar poteka kolonija. Na slovesnem odprtju je zbrane nagovorila ustanoviteljica in organizatorka Zdenka Vinšek, ki ni pozabila omeniti vseh, ki so do zdaj kakor koli pomagali pri izvedbi kolonije. Za pester program so poskrbeli glasbeniki, ansambel Lojze Bajc in prijatelji, Kulturno društvo Nostalgija. Likovna kolonija je dejansko zaživela leta 2002, ko je 15 Zdenkinih prijateljev, slikark in slikarjev, ustvarjalo na tridnevni koloniji v gostišču Potok na Bistriškem. Ob sodelovanju najrazličnejših sponzorjev, podjetij in društev, se je kolonija prijela. Od leta 2007 gostišče slikarjem omogoča bivanje pod zelo ugodnimi pogoji, udeleženci, vključno z organizatorico, pa skrbijo za neprekinjene razstave. Kolonije se vsako leto udeleži nekaj članov Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice, ki sodelujejo pri odkrivanju kulturnih, naravnih in arhitekturnih znamenitosti krajev v občini. Izjemno dobrodošlico so udeleženci kolonij doživeli od domačinov, kulturnih društev in glasbenih skupin na Premu, v Dolenjah, Harijah, Hrušici, Starodu, na Ostrožnem Brdu in v Ilirski Bistrici. Vsako leto v času kolonije družaben večer v gostišču popestrijo glasbeniki, najpogosteje različne zasedbe članov Kulturnega društva Nostalgija, včasih pa tudi domačini. Do leta 2007 so likovna dela, ki so bila razstavljena v gostišču, dobili v trajno last sponzorji, zdaj pa z njimi razpolagajo avtorji
V Logatcu do konca leta na ogled retrospektiva del Janeza Kovačiča

V Logatcu do konca leta na ogled retrospektiva del Janeza Kovačiča

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. oktober 2019 ― Logatec – V Jožefovi galeriji v Domu Marije in Marte je do konca leta na ogled pregledna razstava likovnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča, ki jo je avtor posvetil 60. obletnici, odkar je kot 15-letni fant v Logatcu končal malo gimnazijo. Ob odprtju razstave 27. septembra je slikarja in njegovo delo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, o njem pa je s posebno pozornostjo spregovorila tudi njegova hčerka Polona Kovačič. Likovna razstava akademskega slikarja Janeza Kovačiča, Jožefova galerija, Logatec, 27. september 2019 Foto: Primož Sark »Kovačičev svet je resničnost, ki jo vidi, čuti, doživlja, občuduje in jo ima rad,« je v zloženki ob razstavi zapisala Stibilj Šajnova. »Želi se ji pokloniti kot slikar, kot ustvarjalec nove, paralelne stvarnosti, lirične, poetične, iz duše sproščene in barvno dognane. Je avtor, ki se zaveda njene popolnosti in dovršenosti, ki ji ne želi hladno slediti, temveč vse, kar je preko vizualnih informacij našlo svoje toplo domovanje v njegovi duši, prenesti, iztisniti na slikarsko platno, na najrazličnejše nosilce likovnega zapisa, v različne likovne tehnike.« Likovna kritičarka je naglasila širino motivike in izražanja, s katero se obiskovalcu galerije tokrat predstavlja Kovačič, hči Polona pa je med drugim povedala, da je svet materialnega prazen brez duhovne dimenzije bivanja. Župan Berto Menard je v nagovoru poudaril, da nas kultura osmišlja kot narod in jo moramo zato še posebej negovati. Razstavo in staro prijateljstvo z Janezom Kovačičem je pozdravil župnik Janez Kompare, ki mu bo v trajen spomin podarjena slika z razpelom Križanega. Kovačiča na Logatec vežejo čudoviti spomini; doma iz Rakitne je tam obiskoval nižjo gimnazijo. »Na Rakitni smo imeli slabo šolo, le štirje razredi so veljali, zato sem nižjo gimnazijo delal v Logatcu; iz naše hiše smo tam v internatu živeli kar štirje od osmih otrok.« Med bivanjem v Logatcu je poznal veliko prijateljev, z marsikaterim še danes neguje stike. »Sk

Predstavitev knjige Ivana Tuška

Kamra.si, 8. oktober 2019 ― Mestna občina Ptuj vljudno vabi na predstavitev knjige Ivana Tuška Rimska vojska v republiki in cesarstvu ter rimski vojaški nagrobniki iz Petovione, ki bo  v četrtek, 10. oktobra 2019, ob 11. uri v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju (Mestni trg 1). Na predstavitvi bodo prisotni: •        Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj •        Andrej Klasinc, predsednik programskega sveta Praznovanja 1950-letnice prve pisne omembe Ptuja •        Ivan Tušek, avtor. Vljudno vabljeni, da skupaj z nami praznujete visoko obletnico najstarejšega mesta v Sloveniji.

Valentin Vodnik: »Pervi slovenski pesnik«: predavanje dr. Marijana Dovića

Kamra.si, 8. oktober 2019 ― Odkar so staroslovenski veljaki leta 1858 na Vodnikovi šišenski domačiji postavili marmorno ploščo in vanjo vklesali, da se je tod rodil »pervi slovenski pesnik«, je sodba o Vodnikovem pesniškem prvenstvu stala, obstala in naposled okostenela. Valentin Vodnik je bil – četudi nemara ni prvi slovenski pesnik – vsekakor prvi, ki so ga po smrti doletele kultne oblike čaščenja. O Vodniku bo v četrtek, 10. 10. 2019, ob 19. uri spregovoril dr. Marijan Dović iz Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Predavanje se bo odvijalo v kletni dvorani Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad na Einspielerjevi 1. 

Znani rezultati tretjega razpisa i-Portunus za mobilnost

CED, 8. oktober 2019 ― Znani so rezultati tretjega in zadnjega letošnjega razpisa pilotnega projekta i-Portunus za spodbujanje mobilnosti v kulturi in s fokusom na uprizoritvene in vizualne umetnosti. Med 586 prispelimi vlogami bo podporo prejelo 90 umetnikov/kulturnih delavcev. Podporo za mobilnost iz Slovenije prejme Mitja Obed, ki deluje na področju uprizoritvenih umetnosti – čestitamo!
Skin (2018)

Skin (2018)

Deseta umetnost, 8. oktober 2019 ― Kriminalna drama Koža je nastala na podlagi resnične zgodbe zloglasnega ameriškega neonacista Bryona Widnerja. Nadaljevanja Generacije X, ki ga ni bilo. Filmov, ki obravnavajo neonacizem, je precej. V tistih najbolj kultnih v glavnih vlogah praviloma vidimo velika igralska imena. V avstralski brutalnici To ni tvoja domovina (1992) je zabritega Handa igral Russell Crowe, v Verniku smo z nič las […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Luis in vesoljčki  John Carpenter’s The Thing (1982)  "Horror-comedy" - tanka črta med terorjem in humorjem  Taksi bluz  Lost In Translation (2003) Copyright © Deseta umetnost [Skin (2018)], All Right Reserved. 2019.
V CD komična opera Ženitev v režiji Nane Milčinski

V CD komična opera Ženitev v režiji Nane Milčinski

Misli, 8. oktober 2019 ― V Cankarjevem domu (CD) bo danes premiera komične opere Ženitev češkega skladatelja Bohuslava Martinuja po istoimenski drami Nikolaja Gogolja. Postavitev je nastala v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, CD in Festivala Velenje. Režiserka Nana Milčinski jo je prestavila v sodobni čas v televizijski studio.

You Were Never Really Here (2017)

Deseta umetnost, 8. oktober 2019 ― Joaquin Phoenix se je v svoji dolgoletni karieri večkrat izkazal kot igralec, ki se ne boji tveganj in brezsramno nateguje svoje občinstvo z ekscentričnimi izpadi ter neprilagojenim obnašanjem. Zato je tudi nastop v čudaškem kriminalnem trilerju You Were Never Really Here več kot primeren zanj. Pravzaprav si nikogar drugega ne moremo predstavljati v glavni vlogi kot Phoenixa s […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Pasolini (2014)  Bird Box (2018)  Robin Hood (2018)  The Godfather (1972)  Bumblebee Copyright © Deseta umetnost [You Were Never Really Here (2017)], All Right Reserved. 2019.
1941-1945 Stalag III C – V rastlinjaku z otrokom, ki se ni hotel fotografirati

1941-1945 Stalag III C – V rastlinjaku z otrokom, ki se ni hotel fotografirati

Stare slike (Cerknica), 8. oktober 2019 ― To sliko in še nekaj podobnih, tehnično ne posebno dobrih, je oče prinesel ob vrnitvi iz štiriletnega vojnega ujetništva v Nemčiji. Kako so se vrstili dogodki v njegovem življenju tisti čas, sem nekoliko razbrala v zapisu, ki ga je napravil 16. 2. 1950 v Cerknici, najbrž kot osnutek priloge k vlogi za materino invalidnino, s katero […]
Karamele

Karamele

eRast, 8. oktober 2019 ― Karamele zajahala bi predmestjein ga s sulico nabodlana mesecga prosilanaj bo le za trenuteknekaj drugega ker nočem sesti pod težocvetovin vsak…
Dnevi slovenskega filma v Budimpešti

Dnevi slovenskega filma v Budimpešti

Misli, 8. oktober 2019 ― V Budimpešti bodo od četrtka do sobote potekali četrti Dnevi slovenskega filma. Madžarsko občinstvo si bo tokrat lahko ogledalo slovenske celovečerne filme Ne bom več Luzerka režiserke Urše Menart, ki se bo projekcije tudi udeležila, Posledice režiserja Darka Štanteta in Igram, sem v režiji Miroslava Mandića.
V Ljubljani se bo začel Mesec oblikovanja

V Ljubljani se bo začel Mesec oblikovanja

Misli, 8. oktober 2019 ― V Mestu oblikovanja na Dunajski cesti se bo s sejmom Design Expo dopoldne začel 17. festival Mesec oblikovanja, ki ga prireja Zavod Big. V Ljubljano bo privabil ustvarjalce iz 19 držav jugovzhodne Evrope. Osrednje mesto ima mednarodna razstava BigSEE, ki v nacionalnih paviljonih predstavlja nagrajene projekte iz štirih področij.
David Herbert Lawrence: Psihoanaliza in nezavedno

David Herbert Lawrence: Psihoanaliza in nezavedno

ARS Esej na radiu, 8. oktober 2019 ― Lawrence je eden najbolj branih in obravnavanih pisateljev 20. stoletja V oddaji Esej na radiu boste slišali esej angleškega pisatelja Davida Herberta Lawrence-a: Psihoanaliza in nezavedno. Lawrence je eden najbolj branih in obravnavanih pisat3eljev 20. stoletja; zaslovel je po svojih romanih, s katerimi je buril duhove tedanje družbe, saj je čutnosti namenjal prav toliko prostora kot razumu. Njegov esej Psihoanaliza in nezavedno je prevedla pisateljica in scenaristka Ana Marija Mayerhold.
Pr.Kr. ali pr.n.št. – dileme oslove sence!?

Pr.Kr. ali pr.n.št. – dileme oslove sence!?

ARS Ars humana, 8. oktober 2019 ― Arheolog in kustos dr. Peter Turk (Narodni muzej Slovenije), o tem, ali je poimenovanje merjenja časa težava, ki jo najbolje opiše antična prispodoba o "spopadih za lastništvo oslove sence" Pred Kristusom ali pred našim štetjem – vprašanje, kako meriti zgodovinska obdobja starejše preteklosti, pri nas in še kje sproža nenavadne idejne spore, ki več povedo o govorcih kot o samem merjenju časa. Arheolog in kustos dr. Peter Turk iz Ljubljane (Narodni muzej Slovenije), naš tokratni gost, je sredi poletja v sobotni prilogi vsedržavnega časopisa objavil razmišljanje o “zadregah s Kristusovim štetjem“. Nekaj časa trajajoča polemika v pismih bralcev je pokazala, da utegne brezpogojno zagovarjanje tako ene kot druge srajnosti idejno razhajanje spremeniti v “dilemo antičnih Abderitov”, ki so se prepirali o lastništvu oslove sence. V pogovoru se izkažejo precej drugačni sklepi na temo. Štetje let Štetje let – o preteklosti se ne moremo pogovarjati brez upoštevanja časa. S kronologijo se določen dogodek umesti v čas in prostor ter postane smiseln. Človeštvo že od nekdaj šteje svoja leta od nekega pomembnega dogodka dalje. Danes v sodobnem svetu in globalnih komunikacijah uporabljamo evropsko štetje let, ki izhaja iz datiranja Kristusovega rojstva. Stari Grki so šteli leta od organizacije prvih olimpijskih iger (leta 776 p.n.š.), Rimljani od ustanovitve mesta Rima (753 p.n.š.), muslimani od Mohamedove hidžre (leta 622). Pri štetju in označevanju uporabljamo posamezne datume ter desetletja, stoletja in tisočletja. Evropsko štetje let izhaja iz evropske kulturne tradicije. Štetje je v 6. st. predlagal Dionizij Mali, menih iz Dobrudže. Namesto prej običajnih štetij, ki so se v Evropi večinoma nanašali na mejnike rimske zgodovine, je kot izhodišče za štetje postavil Kristusovo rojstvo, kot ga je razbral iz Svetega pisma. Sodobne kronološke raziskave sicer kažejo na verjetnost, da se je Jezus Kristus rodil več let pred začektom našega štetja. Kakorkoli, evropsko štetje let j
še novic