Radio Študent, 14. december 2016 ― V tokratni oddaji bomo prisluhnili skrajno pregibni elektroakustični glasbi nove plošče Traditional Music of Notional Species Vol. II RASCHADA BECKERJA, koncertnemu zapisu skupne glasbe dvojca TIM BARNES & JEPH JERMAN  s plošče Goethe ter solističnemu prvencu za kitaro in modularni sistem efektov Misnomer II domačega strunarja DOMNA GNEZDE ... RASHAD BECKER: Traditional Music of Notional Species Vol. II (PAN, 2016) Rashad Becker- kompozicije, elektronika, ...;; PAN JEPH JERMAN & TIM BARNES: Goethe (Confront Recordings, 2016) Jeph Jerman- magnetofonski trakovi, predmeti, harmolin;;tapes, objects, harmolin; Tim Barnes- magnetofonski trakovi, predmeti, sampler;; Confront recordings DOMEN GNEZDA: Misnomer II (Zavod Sploh, 2016) Domen Gnezda- kitara, efekti, modularni sistem efektov;; Zavod Sploh

Radio Študent, 14. december 2016 ― Kot smo na Radiu Študent že poročali, je v teku procedura spreminjanja uredbe o samozaposlenih v kulturi. Javna razprava glede uredbe se je zaključila koncem novembra, zaznamovala pa sta jo predvsem kratek čas, namenjen občemu razpravljanju, in neodobravanje sprememb skoraj celotne nevladne scene, samozaposlenih v kulturi, javnih zavodov in zainteresirane ter strokovne javnosti. Ministrstvo za kulturo je minuli petek v vladno proceduro poslalo nov predlog uredbe, kjer navajajo, da so prejeli kar nekaj pomislekov in jih veliko tudi upoštevali, vseeno pa nezadovoljstvo večjega dela scene ostaja. Tako se na primer v zadnjem predlogu poklic radijskega napovedovalca ne ukinja, prav tako so bili bolj proporcionalno povečani nekateri kriteriji za pridobitev poklica. Vseeno pa ostaja cel kup problematičnih točk, o katerih so razpravljali tudi na včerajšnji 9. izredni seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Po predstavitvi stališč ministrstva in različnih stanovskih društev so svetniki najprej skušali sprejeti mnenje, da sprememba uredbe ni dobrodošla, nakar je minister Anton Peršak opozoril na nastanek pravno problematične situacije, če uredba ne bo sprejeta:   Izjava*   Predsednik Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, dr. Zoran Božič, se je zavoljo tega opozorila odločil oblikovati nov sklep, ki je bil tudi enoglasno podprt:   Izjava*   Danes pa je bila na predlog Združene levice oziroma poslanke Violete Tomič ob 7.30 sklicana 19. nujna seja Odbora za kulturo, kjer je bila glavna točka dnevnega reda ponovno uredba o samozaposlenih v kulturi. Odvila se je pravzaprav precej podobna razprava kot včeraj, hkrati pa je treba opozoriti, da se bo seja nadaljevala v petek in da je tudi morebitne sklepe možno pričakovati takrat. Ob tem bi izpostavili ministrov govor v točki, ko razmišlja o povezavi trenutne uredbe in širše problematike kulturnega modela:   Izjava*   Minister s tem na nek način p

Radio Študent, 14. december 2016 ― Trainstation Subart, Kranj, 12. 12. 2016   Slovenija je majhna država z lepim številom manjših in večjih klubov. Mogoče ima vsak hrib svojo cerkev, a na srečo ima tudi večina krajev danes vsaj kak manjši klub, kjer se kalijo drugačne misli, se krešejo različna mnenja in se rolajo ter predstavljajo neobičajna glasbena izrazja. V večjih mestih bi človek skorajda pričakoval, da bodo imela "po defaultu" klube, ki laufajo brez težav in ponujajo non-stop vse živo, a temu niti ni tako. OK, mogoče v Ljubljani, ki je itak po mnenju mnogih center vsega, prav tako mogoče v Mariboru, potem pa se iz velikih mest z vsaj petimi klubi preselimo v velika mesta z največ dvema kluboma. Ali pa celo z enim oziroma – nobenim. Kranj, to čudovito mesto, je eno takih. Če na hitr'co ocenimo, Kranj, bodimo odkriti, ponuja en sam pravi alternativni center in to je prav železniški Trainstation Subart, tisti nadaljevalni člen čudovite underground ali alternativne tradicije, ki jo je v tem stoletju utrdil najprej Bazen, nato pa še Subart. Kasneje je baklo prevzel na železniški postaji locirani Trainstation Squat, ki je zdaj znan kot Trainstation Subart. V zadnjih letih je kranjski mladini in podobno mislečim začel ponujati drugačno glasbeno, kulturno, literarno in filmsko izhodišče ter središče. Kljub želji mestnih oblasti, da bi ga spremenila v preteklost, si je izbojeval pomembno bitko tudi z okostenelimi uradniki, medtem ko je mesto sâmo malce divjega brata že prej lepo sprejelo in ga sčasoma tudi precej inkorporiralo v kultne dogodke, kot so Kranjska noč, Teden mladih in še kaj. Danes klub ponuja vadnico lokalnim bendom, skate park, dobre tematske zabave, gosti domače in tuje bende ter razne dogodke, na kar redno opozarjajo s svojo uspešno PR mašinerijo. In kakšno zvezo ima s tem koncert Pro-Pain, razen tega, da se je zgodil pač v Kranju in ne v Ljubljani? Tudi newyorški crossover kvartet Pro-Pain je tako kot Trainstation Subart del scene, a mogoče v očeh marsikoga nima in n

Radio Študent, 14. december 2016 ― Ko se v nežive stvari naseli življenje, ko se roke prosto sprehajajo naokoli, ko se živali spreminjajo v ljudi, to pomeni, da smo se znašli v nadrealistični nočni mori, Žižkovem toku zavesti o organih brez telesa ali pa pred platnom 13. Animateke. Ta se je zaključila v nedeljo, a nekateri njeni filmi še vedno vztrajajo v mozgu RŠ-evskih recenzentov. Odcepitev dela telesa, ki postane avtonomen, je vedno prikladen material za strašljivost, tesnobo in kar je še teh stanj za človeško občutje nedokončanosti, nepopolnosti in izgube. A tokrat bomo v animacijah, kjer oseba doživi izdvojitev dela sebe, prepoznavali ravno obratno. Da to ne ustvarja neprijetnega občutja izgube nečesa bistvenega, ampak da je oseba prav z odcepitvijo dela sebe zmožna priti do užitka. Prva velika zgodba o odcepitvi dela telesa naj bi sicer bila Gogoljev Nos, ki je veliko primernejši za priredbo v animacijo kot v film: samooklicani major Kovalev se v Gogoljevi noveli nekega jutra prebudi brez nosa in ga potem zasleduje po peterburških ulicah. Kovalev je brez nosu komaj bitje: ljudem z ogromno praznino sredi obraza ne more pogledati v oči, še posebej pa je prikrajšan za stike z ženskami. In ko dobi nos nazaj, je v zaključku zgodbe poudarek predvsem na tem, da je poslej vedno zalezoval kakšno čedno žensko. Osamosvojeni nos je bila torej zanj največja katastrofa, saj je z njim izgubil nekakšno libidinalno moč. To se zgodi v filmih Pička in Manoman, ki sta tudi sicer sodila med bolj opazne filme letošnje Animateke. Pička je delo 25-letne Poljakinje Renate Gasiorowske, narisano večinoma z rdečim, modrim in črnim flomastrom v preprostih linijah, in smo jo lahko videli v predstavitvi evropskih šol animiranega filma ter v sekciji Erotika. Film Manoman Britanca Simona Cartwrighta, izdelan v kombinirani tehniki stop-motion in animacije lutke, pa je bil prikazan v Jagodnem izboru, saj je bil eden od treh nominirancev za letošnjo BAFTO za kratki animirani film in edini od teh treh, ki smo ga l