Razstava Klavdij Tutta: Mediteranski popotnik

Razstava Klavdij Tutta: Mediteranski popotnik

Muzeji radovljiške občine, 11. marec 2019 ― Klavdij Tutta je uveljavljeni in priznani  slikar, risar, grafik, ilustrator in oblikovalec z avtorsko določljivo poetiko, naši in širši javnosti pa je znan tudi kot odličen organizator in pobudnik razstav, likovnih delavnic in festivalov. Njegov likovni opus preveva skrajno subjektivno občutena intimistična izrazna poetika in hkrati poseben odnos do primarnih elementov… ... več o tem

11. marca 1828 se je v Roždalovicah (Češka) rodil Gustav Adolf Lindner, pedagog

Kamra.si, 11. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. marca 1828 se je v Roždalovicah (Češka) rodil Gustav Adolf Lindner, pedagog. Umrl je 16. oktobra 1887 v Pragi Šolal se je v Pragi in Litomericah. Starši so želeli, da bi postal duhovnik, toda sam se je odločil za drugo pot. V revolucionarnem letu 1848 se šolal v Pragi, se sam udeležil dogajanja, poslušal na univerzi odlične predavatelje iz fiziologije, psihologije in slavistike in se usposobil za profesorja v srednjih šolah.  

11. marca 1962 je v Novem mestu umrl Vladimir Lamut, slikar in grafik

Kamra.si, 11. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. marca 1962 je v Novem mestu umrl Vladimir Lamut, slikar in grafik. Rodil se je 19. avgusta 1915 v Čatežu pri Brežicah. Rodil se je v učiteljski družini. Ko so leta 1922 očeta premestili v Novo mesto, je Vlado tu obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Starši so si zgradili dom v t. i. Koloniji, na sedanji Cankarjevi ulici. Od prvega do šestega razreda ga je na gimnaziji poučeval risanje akademski slikar Josip Germ.  

11. marca 1992 je v Ljubljani umrl Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik

Kamra.si, 11. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. marca 1992 je v Ljubljani umrl Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik. Rodil se je 5. januarja 1907 na Spodnji Polskavi.  Anton Ingolič se je rodil v obrtniško-kmečki družini. Bil je najstarejši otrok v družini, kjer jih je od 16 rojenih otrok le pet preživelo. Kot najstarejši naj bi prevzel družinsko obrt, vendar je bilo njegovo veselje do knjig močnejše. Prvo pesem je napisal v zadnjem razredu ljudske šole. S trinajstimi leti se je napotil v mariborsko realko. Začel je pisati in kot tretješolec ustanovil literarni list Žarki. V Parizu je preživel eno šolsko leto na pariški Sorboni in se vrnil z diplomo profesorja francoščine v inozemstvu. Že drugo visokošolsko leto v Ljubljani se je poročil z učiteljico Adelo. 

Koncert veteranov

TV Kočevje, 11. marec 2019 ― Big Band Veterani so tudi tokrat dokazali, kaj zmorejo in znajo. Lahko rečemo, da svoje področje obvladajo, saj občinstva niso pustili ravnodušnega. 
Zoran Poznič prevzel posle na ministrstvu za kulturo

Zoran Poznič prevzel posle na ministrstvu za kulturo

Misli, 11. marec 2019 ― Zoran Poznič, ki ga je DZ v petek potrdil za novega ministra za kulturo, je danes na ministrstvu prevzel posle od ministra za izobraževanje, znanost in šport v funkciji ministra za kulturo Jerneja Pikala. Kot je povedal po primopredaji, je nalog veliko. "Marsikaj je za postoriti v letošnjem letu in tudi seveda naprej," je dodal.

Domoznanska skupina

Kamra.si, 11. marec 2019 ― V četrtek, 14. marca 2019, ob 17. uri, bo v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje v sklopu rednih mesečnih srečanj Domoznanske skupine Pr`bukmandeljci predavanje Irene Ivančič  Lebar z naslovom Sava: od Argonautov do Južne železnice. Prijazno vabljeni.
Ženski liki Celjskih ob 8. marcu v Zagrebu

Ženski liki Celjskih ob 8. marcu v Zagrebu

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 11. marec 2019 ― V organizaciji Veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu sta bila 8. marca 2019 Zgodovinski arhiv Celje in Pokrajinski muzej Celje gosta dveh dogodkov v hrvaški prestolnici. V Državnem arhivu v Zagrebu je bila odprta razstava ABC Arhivska Barbara Celjska avtorja dr. Aleksandra Žižka. Razstava predstavlja reprodukcije listin in dokumentov, ki pričajo o življenjski poti Barbare Celjske. Predstavljeno […]
Nova monografija o Križankah

Nova monografija o Križankah

ARS Svet kulture, 11. marec 2019 ― Pogled v zgodovino enega pomembnejših kulturnih spomenikov od antike do Plečnikove prenove, zlasti pa v zgodovino komende nemškega viteškega reda, ki je tam delovala sedem stoletij Križanke, kompleks nekdanjega samostana nemškega viteškega reda križnikov, so nam danes znane predvsem kot ljubljansko prizorišče kulturnih dogodkov. Zgodovino kompleksa sedaj prvič poglobljeno obravnava nova znanstvena monografija Križanke, ki jo je uredil Luka Vidmar. Številni pisci prinašajo vpogled v zgodovino enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v Ljubljani in Sloveniji od antike do Plečnikove prenove, zlasti pa v zgodovino komende nemškega viteškega reda, ki je tam delovala sedem stoletij. Knjiga vsebuje razprave s področij umetnostne zgodovine, zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije. V oddaji pa tudi o retrospektivi Karpa Godine na bergamskem festivalu in knjižnih novostih založbe ŠKUC.

34. ZIMSKA PLESNA ŠOLA: PLESOČI MARIBOR

Revija Primus, 11. marec 2019 ― Piše: Jasmina Založnik Zimska plesna šola (ZPŠ) se je vzpostavila kot oblika intenzivnega izobraževanja za plesalce in pedagoge že leta 1985 v Mariboru. V času svojega nastanka je bila takšna oblika izobraževanja s ponudbo večjega števila raznolikih plesnih delavnic v slovenskem prostoru novost. Bila je ena redkih priložnosti za plesalce, da ob utrjevanju plesnega znanja, ...

Danska pisateljica Janne Teller v Ljubljani

CED, 11. marec 2019 ― Mladinska knjiga v sklopu projekta Spread the Words s podporo Ustvarjalne Evrope med 3. in 7. apr. 2019 gosti dansko aktivistko, nekdanjo svetovalko na konfliktnih območjih, esejistko in pisateljico avstrijsko-nemških korenin Janne Teller. Priložnost za srečanje z bralci na Festivalu angažiranega pisanja Itn. 5. apr. ob 11.00 v Kinu Šiška.

Gibanica 2019

Koridor, 11. marec 2019 ― Od 27. 2. do 2. 3. je na večih ljubljanskih odrih ter prizoriščih potekal Bienale slovenske sodobne plesne umetnosti – Gibanica. Na že 9. Gibanici se je tokrat predstavilo 10 predstav glavnega programa, ki so ga sestavile selektorice Ivana Ivković, Claire Verlet ter Petra Pikalo: Četrtek ob petih, Staging a play: Antigona, Chorus Radio hit, […] The post Gibanica 2019 appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Miljana Cunta: Svetloba od zunaj

Miljana Cunta: Svetloba od zunaj

ARS Izšlo je, 11. marec 2019 ― Pesnica še kako zanimivo pripoveduje o svoji tretji pesniški zbirki Pesnica in prevajalka Miljana Cunta je leta 2010 objavila pesniško prvenko Za pol neba, štiri leta pozneje Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja in pred kratkim (v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga) svojo tretjo zbirko Svetloba od zunaj.  Avtorica z najnovejšo objavljeno poezijo ne išče bližnjic, ne ponuja lažjih odgovorov in ne stavi na črno-bele obrazce, nasprotno. Več o svoji najnovejši zbirki je pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Plesalka in performerka Nataša Živkovič

Plesalka in performerka Nataša Živkovič

ARS Oder, 11. marec 2019 ― Nagrada Ksenije Hribar za plesalko Nataša Živković že več kot dve desetletji ustvarja na različnih področjih uprizoritvene umetnosti; od sodobnega plesa, gledališča do performansa. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je preusmerila v sodobni ples in sodelovala s številnimi koreografi in koreografinjami, v zadnjem času pa intenzivno deluje tudi na gledališki sceni. Za njen avtorski prvenec Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja) in njeno plesno-gledališko udejstvovanje je v letu 2009 prejela nagrado Zlata ptica. Je avtorica treh samostojnih odrskih del, sicer pa, od konca 90-ih let minulega stoletja, njena biografija šteje več kot štirideset predstav, ter številna sodelovanja s filmskimi in video ustvarjalkami in ustvarjalci. Nataša Živkovič je tudi plesna pedagoginja na Srednji vzgojiteljski šoli in umetniški gimnaziji v Ljubljani. Več o njenem delu bomo izvedeli v pogovoru, vabljeni k poslušanju!
Leopold Mozart /5/

Leopold Mozart /5/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 5. oddaja Z začetkom glasbene kariere svojih otrok si je Leopold Mozart večkrat privoščil daljše potovalne počitnice. Za časa Hieronymusa Grafa Colloreda pa je bil vse bolj vezan na salzburški dvor. Prošnja za potovanje v Francijo mu je bila zavrnjena, tako oče kot sin sta bila zaradi tega odpuščena iz dvorne glasbene službe. Wolfgang Amadeus se je zatem odpravil v Francijo sam, s svojo materjo, ki je na potovanju umrla. Oče Leopold pa je bil sprejet nazaj na dvor, pod pogojem, da »bo s kapelnikom in drugimi pri dvorni glasbi tiho in miren«. V tej službi je ostal vse do svoje smrti, 28. maja 1787.
Leopold Mozart /4/

Leopold Mozart /4/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 4. oddaja Oče Wolfganga Amadeusa Mozarta je avtor tudi precejšnjega števila vokalnih oz. vokalno-instrumentalnih del, večinoma nabožne vsebine. Ohranjenih je sedem maš, šest litanij, veliko krajših zborovskih del, pa tudi nekaj kantat in oratorijev, med njimi Der Mensch, ein Gottesmörder.
Leopold Mozart /3/

Leopold Mozart /3/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 3. oddaja Mnenja glasbenih strokovnjakov o tem, kako uspešen je bil Leopold kot skladatelj, so različna. Vsekakor je bil poznan kot odličen pedagog in odločilna za njegovo uveljavitev je bila Violinska šola, ki jo je napisal leta 1755. Izšla je leto pozneje, v letu, ko se mu je rodil tudi sin Wolfgang Amadeus. In mu prinesla velik uspeh. Že kmalu je doživela dva ponatisa v nemščini – to se je zgodilo leta 1769 in 1787, leta 1766 je bila poleg tega prevedena v nizozemščino in leta 1770 v francoščino. V letih do 1760 pa je bil zelo plodovit tudi v ustvarjanju.
Leopold Mozart /2/

Leopold Mozart /2/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 2. oddaja Opus Leopolda Mozarta sega od maše do opere, od serenade do naivne programske simfonije – taki sta kompoziciji Kmečka svatba in Vožnja na saneh. In kot je pozneje naročal svojemu sinu Wolfgangu, se je tudi sam držal pravila, da je »potrebno popularno komponirati!« Njegova dela so zato jasna po zasnovi, melodije so všečne in lahko razumljive, stavki so oblikovani preprosto.
Leopold Mozart /1/

Leopold Mozart /1/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 1. oddaja Tokratni skladatelj tedna bo Johann Georg Leopold Mozart in vabimo vas, da skupaj z nami odkrivate in spoznavate njegovo življenje in delo. Letos namreč mineva 300 let od njegovega rojstva. Kljub temu, da je navadno »v senci« svojega, mnogo bolj slavnega sina Wolfganga Amadeusa, so njegove zasluge za razvoj glasbene umetnosti precejšnje – ne le, da je ustvaril vrsto instrumentalnih in tudi nekaj vokalnih kompozicij, ki se danes vse premalo izvajajo, je tudi avtor slovite violinske šole oz. priročnika, imenovanega Versuch einer gründlicher Violinschule.
NEZANESLJIVA OKOLJA / 17 PRIMEROV SODOBNE FOTOGRAFIJE V SLOVENIJI

NEZANESLJIVA OKOLJA / 17 PRIMEROV SODOBNE FOTOGRAFIJE V SLOVENIJI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. marec 2019 ― Uroš Abram, Jaka Babnik, Goran Bertok, Vanja Bučan, Jon Derganc, Tomaž Gregorič, Klemen Ilovar, Peter Koštrun, Borut Krajnc, Tanja Lažetić, Peter Rauch, Matjaž Rušt, Bojan Salaj, Jane Štravs, Aleksandra Vajd in Hynek Alt, Tadej Vaukman, Tanja Verlak Predstavitvi sodobne fotografije v Sloveniji smo namenili dvorano sredi razstave del iz zbirke Arteast 2000+; slednja predstavlja umetnost vzhodnoevropskih držav od šestdesetih let do danes in tako pokriva različna obdobja in različne pogoje, ki so sooblikovali naše subjektivnosti. 17 primerov sodobne fotografije v tej navezavi posredno ponuja razmislek o sodobnem okolju in o tem, kako nas je to oblikovalo s pogoji dela in življenja v različnih sistemih v zadnjih šestih desetletjih, od socializma preko tranzicije do zdaj že vse obvladujočega kapitalizma, ki brez prevzemanja odgovornosti za posledice prilagaja svet svojim interesom in profitom. V postavitvi predstavljamo 17 umetnikov s področja sodobne fotografije v Sloveniji. Skupna nit razstavljenih fotografskih del so podobe in situacije, ki dajejo vtis nezanesljivega okolja in s tem odražajo tudi nezanesljivost obstoja v sodobni družbi. Nezanesljivo okolje je fragilno, pogojevano s konflikti in interesi moči, v njem končni izid ni le neznan, ampak težko predvidljiv ali sploh nepredvidljiv, saj je zunaj nadzora posameznika. Tako okolje je nestabilno, preteče, celo ogrožajoče. V njem se ne moremo več zanesti na trajne oblike človeških odnosov, ki postajajo vse bolj fleksibilni, niti na svoje prihodke, niti na svojo percepcijo aktualnega sveta, ki je nenehno motena z vse pogostejšimi dražljaji. Težko se zanesemo tudi na svojo preteklost in zgodovinski spomin, saj se spreminjata v instrument politike ali materialnosti odnosov, vse težje je v obstoječih pogojih razmišljati o tem, kako bomo živeli v prihodnosti. Vse to vpliva na splošno krizo identitete in občutek pripadnosti. To je povezovalni kontekst razstave, ki omogoča asociacijo med posameznimi deli; le-ta so bila izb

Enotedenska kulturna amerikanizacija Kamnika

Kamnik.info, 11. marec 2019 ― S kratko predstavitvijo dogajanja ter večerom ameriške kulinarike, ki ji je sledil pogovor z uveljavljenim ameriškim pisateljem Manuelom Gonzalesom, se je v soboto zvečer v mekinjskem samostanu tudi uradno začel »Ameriški kulturni teden«. »Ameriški kulturni teden« je projekt Javnega zavoda Mekinjski, ki ga financira Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Ljubljani, njegov namen pa naj bi ... The post Enotedenska kulturna amerikanizacija Kamnika appeared first on Kamnik Info.
Tomo Virk, Dušan Marolt, Slobodan Šnajder, Marija Stanonik

Tomo Virk, Dušan Marolt, Slobodan Šnajder, Marija Stanonik

ARS S knjižnega trga, 11. marec 2019 ― Etični obrat v literarni vedi, Glasovi žensk, Doba brona, Čebela na cvetu in v svetu V oddaji nas čakajo študija Toma Virka Etični obrat v literarni vedi, pesniška zbirka Dušana Marolta Glasovi žensk, roman Slobodana Šnajderja Doba brona in monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu. Recenzije so napisali Marija Švajncer, Andrej Lutman, Simon Popek in Iztok Ilich. Tomo Virk: Etični obrat v literarni vedi Dušan Marolt: Glasovi žensk Slobodan Šnajder: Doba brona Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Zoran Poznič prevzel posle na ministrstvu za kulturo

Zoran Poznič prevzel posle na ministrstvu za kulturo

Misli, 11. marec 2019 ― Zoran Poznič, ki ga je DZ v petek potrdil za novega ministra za kulturo, je danes na ministrstvu prevzel posle od ministra za izobraževanje, znanost in šport v funkciji ministra za kulturo Jerneja Pikala. Kot je povedal po primopredaji, je nalog veliko. "Marsikaj je za postoriti v letošnjem letu in tudi seveda naprej," je dodal.
15 vlogov

15 vlogov

Kinodvor, 11. marec 2019 ― Osem udeležencev počitniške delavnice je ustvarilo 15 vlogov, ki si jih lahko ogledate v enem videoposnetku.

freeŠn – študentski natečaj kreativnega komuniciranja

Fakulteta za dizajn, 11. marec 2019 ― Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS), ki združuje najbolj aktivne, kreativne in vedoželjne študente komunikologije ter sorodnih smeri, nudi obširen in kakovosten vpogled na raznolika področja dela, redno organizira razna predavanja in delavnice. Tako že šesto leto organizira dogodek, imenovan freeŠn, katerega namen je študentom skozi sodelovanje v različnih delavnicah in tekmovanja v […]
Jose Carreras se je s hvalnico življenju poslovil od Ljubljane

Jose Carreras se je s hvalnico življenju poslovil od Ljubljane

Misli, 11. marec 2019 ― Legendarni španski tenorist Jose Carreras je v nedeljo v okviru poslovilne turneje nastopil v ljubljanskih Stožicah. Ob spremljavi radijskih simfonikov je odpel pesmi pretežno mediteranskega vzdušja, gosta sta bila sopranistka Martina Zadro in Jan Plestenjak. Od poslušalcev, ki so ga tudi tokrat toplo sprejeli, se je poslovil s hvalnico življenju.

PIKAPOLONICA LILI in LONEC NA PIKE na pravljični uri v žalski, griški in libojski knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 11. marec 2019 ― Pikapolonica Lili je drobna, krhka in občutljiva živalca. Nekega jutra se ji zazdi, da je ena od njenih pik razmazana. Strašno jo moti, takšna namreč ne more letati naokrog, zato sprašuje mimoidoče (čmrlja, kopilico in gospo, ki nabira zelišča), če je to res ali se ji le zdi. Gospa jo napoti v vrtec, tamkajšnji otroci najbolj vedo, kako je s pikami … Če vam pikapolonica prileti na dlan in obsedi, vas najbrž želi vprašati, če je z njenimi pikami vse vredu. Ko smo že bili s pikami, so otroci slišali ...

Prihodnost pod vprašajem

OUTSIDER, 11. marec 2019 ― V Londonu sta te dni na ogled dve razstavi, ki vsaka na svoj način obravnavata futurizem in v prihodnost usmerjeno arhitekturo in oblikovanje. Nad razstavama Domače prihodnosti (Home Futures) v Muzeju oblikovanja (Design Museum) in Je to jutri? (Is This Tomorrow?) v Whitechapel Gallery lebdi duh retrofuturizma. To ni nič čudnega: danes je cel koncept…
1958/59 Stari trg – 2. razred

1958/59 Stari trg – 2. razred

Stare slike (Cerknica), 11. marec 2019 ― Nisem povsem prepričan, a se mi zdi, da je ta slika nastala na koncu prvega razreda letnikov 1950. Siguren pa nisem zato, ker zadnjega pol leta nismo imeli samo ene “tršice”, ampak se jih je nekaj menjalo, ker smo med zimskimi počitnicami ostali brez naše stalne “tršice”. No, mogoče pa je slika že iz drugega […]
V dunajskem Belvederu razstava Govoreče glave

V dunajskem Belvederu razstava Govoreče glave

Misli, 11. marec 2019 ― V razstavišču Oranžerija galerije Spodnji Belvedere na Dunaju je na ogled razstava Govoreče glave - sodobni pogovori s F.X. Messerschmidtom. Postavitev združuje nekaj t.i. karakternih glav nemško-avstrijskega kiparja Franza Xaverja Messerschmidtu, ki je ustvarjal v 18. stoletju, in dela sodobnih umetnikov, ki prav tako tematizirajo obrazne izraze.
Svetovni dan poezije '19

Svetovni dan poezije '19

Trubarjeva hiša literature, 11. marec 2019 ― sreda, 21. marec 2019, Trubarjeva hiša literature Letošnji Svetovni dan poezije bomo obeležili še posebej noro!  Naš cilj je, da skupaj s pesnicami in pesniki iz vse države in Sveta (povabili bomo kolegice in kolege iz tujine, ki bodo svoja branja posredovali v obliki video posnetka) izrazimo poklon poeziji tako, da beremo 24 ur brez prestanka. No, dva bosta, po pol ure, da se organizatorji premaknemo iz enega v drug prostor. Bo pa zato dogodek trajal do ene ure zjutraj naslednjega dne. Vse kar šteje je to, da pridete in nam pomagate uresničiti to romantično idejo - da smo skupaj zmožni napolniti 24 ur s pesmimi. Vsakdo nastopa po pet minut. Dogodek se bo odvijal na treh lokacijah in se bo predvajal v živo, tako da ga boste lahko spremljali praktično povsod, kjer že boste na prvi dan letošnje pomladi. 00.00 - 08.00 / Center za poezijo Tomaža Šalamuna, Cankarjeva 508.30 - 16.30 / Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 717.00 - 01.00 / Pritličje, Mestni trg 2{fshare id=3561}
še novic