ARS Arsov forum, 2. oktober 2019 ― Ali bo 11 milijonov prineslo nove blagovne znamke? V kolikšni meri lahko oblikovanje, stroka raje uporablja izraz dizajn, pomaga pri konkurenčnosti našega gospodarstva? Stroka je desetletja čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav in pred dvema letoma končno »dobila« t. i. Center za kreativnost. A ta ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega način delovanja omogoča črpanje enajst milijonov evrov denarja, pridobljenih iz kohezijskih sredstev, najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? V petdesetih letih prejšnjega stoletja je država načrtno vlagala v ta segment, danes pa je delež podjetij, ki sploh ne upoštevajo oblikovanja kot del proizvodnega, razvojnega procesa, pod evropskim povprečjem. Gostje: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.

ARS Svet kulture, 2. oktober 2019 ― "Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški." V Kinodvoru bo drevi premiera novega slovenskega filma z naslovom Oroslan. Gre za moškega iz Porabja okrog katerega se po njegovi smrti stkejo različne zgodbe. Matjaž Ivanišin je o ideji za zgodbo povedal tole: »Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški. Nisem ga poznal, nikoli ga nisem srečal ali videl. Veliko pozneje sem bral zgodbo o njegovi smrti in potem še vrsto zgodb o njegovem življenju. Tako v sebi nosim podobo popolnega neznanca, ki se v mojih predstavah meša s podobo nekoga iz moje družine. To je bilo izhodišče za film o Oroslanu.« V oddaji se bomo posvetili tudi razstavni umetnosti in predstavili nove galerijske prostore Galerije SLOART ter razstavo keramike slovenske kiparke Dragice Čadež.

ARS Jezikovni pogovori, 2. oktober 2019 ― Ob začetku frankfurtskega knjižnega sejma o nemški prevodni kulturi Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški  bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik prevedli približno 100 knjižnih naslovov.