(revisited)

Kriterij.si, 20. oktober 2019 ― (revisited) Snježana Premuš: Vsak zdaj je čas, prostor Urednik Sun, 10/20/2019 - 22:36 (REVISITED) Zavajajoče bi bilo reči, da je prvi zapis o Vsak zdaj je čas, prostor[1] februarja 2019 vzniknil v neprimerljivo drugačnih okoliščinah kot pričujoče besedilo. Prvo srečanje z delom Snježane Premuš v tem sklopu opusa Fizičnih manifestacij se je res zgodilo v okviru zaprtega laboratorijskega prikaza, a je dogodek v formatu prezentacije v oktobrski izvedbi ostajal blizu zimski izvedbi. Vsakič smo gledalci ali obiskovalci vstopali v stik z instalacijsko pokrajino, ki je nastala kot oprijemljiva fizična manifestacija predhodnega dalj časa trajajočega raziskovanja, le da je večerni format obdajala avra ‘predstave’, saj je bil odprt širšemu in tudi številnejšemu krogu javnosti. Umeščenost v drugačen kontekstualni okvir, ki je v primerjavi z laboratorijsko izvedbo na premici od raziskovalnega procesa že bolj težil k uprizoritvi, je spremenila številne parametre situacije, ki, kljub že omenjeni podobnosti s februarsko intimno izkušnjo, nezanemarljivo vplivajo na vstop, delovanje in doživljanje instalacijske krajine. Dvema mizicama z mikrofoni na vrhu gledalske tribune ter zvočnim mikroprostorom, ki jih tvorijo manjši s stropa viseči zvočniki, se pridružuje še nekaj prostorov znotraj prostora. Mizici, ki ponujata zaradi elevacije iluzijo odmaknjenosti in pregleda, sočasno pa zaradi mikrofonov, vezanih neposredno na viseče zvočnike, neposredno bližino, sta morda najočitnejša načina soustvarjanja dogajanja v dvorani. Ostali prostori znotraj prostora nam prav s prostorsko umestitvijo predlagajo, kako lahko v njih delujemo. Tribune ter stoli in blazine, ki so ob stenah, so mesta za posedanje in opazovanje, skupina stolov, usmerjenih proti steni, na katero je projicirana luč v obliki okna, pa usmerja pogled stran od centra, v katerem stoji udoben kavč, ki zaradi svoje osrednje pozicije, osvetljenosti in reliefnosti ustvarja slike v času, ki pritegnejo pozornost. Ustvarjalci

Svoboda prek svojih omejitev

Kriterij.si, 20. oktober 2019 ― Svoboda prek svojih omejitev Snježana Premuš: Vsak zdaj je čas, prostor Urednik Sun, 10/20/2019 - 22:29 Svoboda prek svojih omejitev Med ogledom predstave Vsak zdaj je čas, prostor Snježane Premuš, ki so se ji na odru pridružile plesalke Tina Valentan, Dragana Alfirević, Anja Bornšek, plesalec Dejan Srhoj, igralec Gregor Zorc, oblikovalec zvoka Boštjan Perovšek in oblikovalka svetlobe Špela Škulj sem veliko razmišljala o svobodi. Sama verjamem, da se ta najbolje izrazi prav prek ovir, kar se mi je v predstavi zdelo še posebej vidno. Že ob prihodu v dvorano se gledalec »osvobodi« čevljev, plašča, raznih nahrbtnikov oziroma torb, vsega, kar bi nakazovalo, da je na javnem, nedomačem prostoru. Nato je od njega pričakovano, da se v prostoru udomači, po njem lahko tava in si ogleduje različne sekcije, označene na predhodno prejetem zemljevidu. Približno prva polovica inštalacije je zgolj to – svobodno raziskovanje prostora, seznanjanje z njegovim delovanjem in opredelitvijo lastne vloge v njem. Nekakšna dilema se mi je pojavila približno na polovici predstave, ko se je vloga lokacij v prostoru in njihovih pomenov zreducirala, postopoma že skoraj izničila (četudi se nikoli ni povsem izgubila), saj je prišel v ospredje gledalčeve pozornosti človeški subjekt. Nisem vedela, do katere mere sega moja svoboda, kaj je vnaprej pripravljeno oziroma omejeno na določeno skupino akterjev, sem pa se čutila razmeroma svobodno – če bi želela, bi se lahko začetku prepletanj pridružila, vendar se zavestno nisem odločila za to. Kasneje mi je bilo jasneje, da je moja vloga v tem postala predvsem spektatorska – lahko bi se še vedno premikala po prostoru, vstopala v sekcije, vendar to ni bilo več primarnega pomena, pač pa že celo nezaželeno. Zanimiv se mi je zdel konec predstave – z uporabo svetlobe, hitre zatemnitve in nato osvetlitve prostora je bil ta sicer precej nazorno nakazan. Gledalci smo zlahka razbrali, da se je zgodil, bi pa me zelo zanimalo, kaj bi sledilo, če se ne bi

Kolja o Koyii: “Ko Koyaa oživi, se več otroka v meni spodbudi”

MAF - Mad About Film, 20. oktober 2019 ― Mad About Film (MAF) Kolja o Koyii: “Ko Koyaa oživi, se več otroka v meni spodbudi” S Koljo Saksido, avtorjem lutkovnih animiranih filmov iz serije KOYAA, sva se pogovarjala o zgodovini nastajanja serije, izdelavi lutk, podobnosti med njim in Koyoo, novi mobilni igrici, ki je pospremila premiero novih epizod serije KOYAA in nagajivi predmeti 2, in … Kolja o Koyii: “Ko Koyaa oživi, se več otroka v meni spodbudi”

Gregor Božič: »Film nikakor ne bi mogel nastati, če bi bil to samo moj avtorski projekt«

MAF - Mad About Film, 20. oktober 2019 ― Mad About Film (MAF) Gregor Božič: »Film nikakor ne bi mogel nastati, če bi bil to samo moj avtorski projekt« Zgodbe iz kostanjevih gozdov je zagotovo pomemben filmski svetilnik, ki je zasijal z letošnjega 22. Festivala slovenskega filma, saj je prejel kar deset strokovnih vesen (za najboljši film, režijo, glavno moško vlogo, fotografijo, izvirno glasbo, montažo, scenografijo, kostumografijo, masko in … Gregor Božič: »Film nikakor ne bi mogel nastati, če bi bil to samo moj avtorski projekt«

Jani-Petteri Passi : »Če mi filmski snemalci ne verjamemo, kar vidimo, kako bo šele občinstvo verjelo?«

MAF - Mad About Film, 20. oktober 2019 ― Mad About Film (MAF) Jani-Petteri Passi : »Če mi filmski snemalci ne verjamemo, kar vidimo, kako bo šele občinstvo verjelo?« Intervju z direktorjem fotografije serije Černobil in slovenskega filma Korporacija. Jani-Petteri Passi je pred tremi leti prejel dve pomembni priznanji za svoje delo. Za snemanje celovečernega prvenca Juha Kuosmanena The happiest day in the life of Olli Mäki (Hymyilevä … Jani-Petteri Passi : »Če mi filmski snemalci ne verjamemo, kar vidimo, kako bo šele občinstvo verjelo?«

Uvodnik: Mi smo nori na film

MAF - Mad About Film, 20. oktober 2019 ― Mad About Film (MAF) Uvodnik: Mi smo nori na film Mad About Film letos obeležuje pol jubileja, kar nas navdaja s ponosom in z zadovoljstvom, saj smo izpeljali že štirinajst brezplačnih strokovnih seminarjev za mlade, štiri poletne tabore, delujemo tudi kot mentorji mladim pri njihovem pisanju in snemanju. Redno in … Uvodnik: Mi smo nori na film
Strip in čas

Strip in čas

LUD Literatura, 20. oktober 2019 ― Strip, sodeč po obisku festivala, nikakor ni kakšna izumrla umetniška oblika, ki bi se ji bilo treba bati za občinstvo. Hkrati je vsaj v določenem segmentu že pustil za sabo obdobje, ko je predstavljal najaktualnejšo obliko množične kulture.

Jeet Thayil: Narkopolis

Koridor, 20. oktober 2019 ― Čeprav Narkopolis na prvi pogled deluje kot še eden izmed romanov o uporabi drog, se v številnih pogledih ne ujema z literaturo na to tematiko. The post Jeet Thayil: Narkopolis appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Mednarodni festivalski vikend

Borštnikovo srečanje, 20. oktober 2019 ― Gostovanje gledališča Gecko smo, v soboto, 19. oktobra, dopolnili s pogovorom o otvoritveni predstavi Poroka. Osnovnošolce smo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor in projektom Prvi prizor popeljali po razstavi Prostor v prostoru in jim v SNG Maribor pripravili gledališki labirint. Festivalski gostje so se skupaj z Rajzefibrom sprehodili po mariborskih ulicah, študenti gledaliških akademij pa so se množično udeležili praktičnega seminarja Geckovski svet, ki ga je izvedel umetniški ansambel Gecko. Na uvodnem srečanju smo pozdravili okoli 35 udeležencev Evropskega regionalnega sveta Mednarodnega gledališkega inštituta ITI. V medetaži SNG Maribor smo predvajali dokumentarni film La cura del teatro ter se pogovarjali z ustvarjalci. Nik Škrlec se je lotil besedila Beli zajec, rdeči zajec, udeleženci projekta Shifting Baselines so se spopadli z izkustvenim gledališčem. Mesto žensk je gostovalo s produkcijo Sine, zelo dejavni pa so bili študenti gledaliških akademij. Zagrebški so na Komornem odru, kljub poškodbi ene od nastopajočih, odigrali predstavo Sen kresne noči, nato pa so se pridružili kolegom iz Moskve in Ljubljane in izvedli še projekt Minutna drama. Prvi festivalski vikend je prinesel tudi prvo tekmovalno predstavo.V razprodani Stari dvorani so pod režijsko taktirko Nine Rajić Kranjac "leteli" igralci Mestnega gledališča ljubljanskega s Kresnicami. Več v foto galeriji. 

Noč grozljivk v Kinodvoru!

Deseta umetnost, 20. oktober 2019 ― Tradicionalni maraton grozljivk po izboru Marcela Štefančiča, jr. poteka v noči iz 31. oktobra na 1. november. Paketi vstopnic v prodaji! Dodatna ponudba: Horror make-up service in krvave specialitete v kavarni ter posebna ponudba DVD-jev v filmski Knjigarnici. četrtek, 31. 10. 2019 / 19:00 / Dvorana – SVETILNIK Robert Eggers, režiser opevane ruralne srhljivke Čarovnica, […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Izlet (2011)  Only God Forgives (2013)  Igram, sem (2018)  The Perks of Being a Wallflower (2012)  Killer Joe (2011) Copyright © Deseta umetnost [Noč grozljivk v Kinodvoru!], All Right Reserved. 2019.

Slovesno smo odprli festival

Borštnikovo srečanje, 20. oktober 2019 ― Petek smo začeli z delavnico Ekaterine G. Nikolajeve iz Ruskega gledališkega inštitut GITIS, Moskva (RU), ki je študente gledaliških akademij vodila skozi osnovni igralski trening po sistemu Stanislavskega. Na Malem odru SNG Maribor je študentka Tina Resman izvedla gledališki eksperiment Beli zajec, rdeči zajec, drugo polovico dneva pa smo namenili slovesni otvoritvi festivala. V razstavišču Vetrinjski smo, ob prisotnosti fotografa Primoža Korošca in nekaterih prejemnikov Borštnikovega prstana, odprli razstavo Portreti, ki jo spremlja tudi izzid publikacije Poklòn/A Tribute. Nadaljevali smo z vodenim ogledom razstave razvoja slovenske scenografije Prostor v prostoru v Studiu UGM, vrhunec otvoritvenega večera pa je bila predstava Poroka umetniškega ansambla Gecko. Gostovanje smo organizirali s podporo British Council v Ljubljani, stoječe ovacije pa so pospremile igralce v zaodrje.  Več v foto galeriji.   
Je to konec 2Cellos? Luka Šulić pomirja oboževalce. #intervju

Je to konec 2Cellos? Luka Šulić pomirja oboževalce. #intervju

Planet Siol.Net, 20. oktober 2019 ― Samostojni koncert, turneja in album ne pomenijo razpada slavnega dvojca na violončelu 2Cellos, ki sta s priredbami pop in rock skladb obnorela svet, je v intervjuju za Siol.net zatrdil Luka Šulić, slovenski del tandema, ki bo ta konec tedna z lastno priredbo Vivaldijeve klasike Štirje letni časi za violončelo nastopil v dvakrat razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Prohibicija smeha

Prohibicija smeha

Airbeletrina, 20. oktober 2019 ― Jocker režiserja Todda Phillipsa je še vedno samostojna umetnina, saj ne sledi povsem stripovskemu kanonu, kar ga dela gledljivega za tiste, ki stripovskih sag ne spremljajo, hkrati pa je univerzalna zgodba vabljiva tudi za morebitne nove ljubitelje stripovskih peripetij.
V Rimu svetovna premiera Turkovega celovečerca Ne pozabi dihati

V Rimu svetovna premiera Turkovega celovečerca Ne pozabi dihati

Misli, 20. oktober 2019 ― V sklopu avtonomne, vzporedne sekcije rimskega filmskega festivala Alice Nella Citta bo 23. oktobra v tekmovalnem programu Mladi odrasli svetovno premiero imel celovečerni igrani film scenarista in režiserja Martina Turka Ne pozabi dihati. Premiere se bosta poleg režiserja udeležila tudi glavna igralca Matija Valant in Tina Ugrin.
"Živimo v časih, ko se ljudje le hvalijo, o težavah pa molčijo" #intervju #video

"Živimo v časih, ko se ljudje le hvalijo, o težavah pa molčijo" #intervju #video

Planet Siol.Net, 20. oktober 2019 ― Iskren. Zabaven. Zgovoren. Takšen je tako v zasebnem življenju kot na odru slovenski komik in igralec Ranko Babić, ki ga poznamo po liku bosanskega taksista Ibra iz priljubljene slovenske serije Ena žlahtna štorija ter po uspešni monokomediji Moška copata. To je po petih letih igranja in kar 380 uprizoritvah marca letos upokojil, a srca ljudi že osvaja z novo, nadvse življenjsko monokomedijo, ki nosi pomenljiv naslov Kriza srednjih let. Ta prej ali slej ujame vsakega, pravi Ranko, sam pa o njej na zabaven način razpreda kar na odru ter s tem razbija številne tabuje, povezane z njo.

Konferenca Sistem mode

MAO, 20. oktober 2019 ― Kdaj je moda kreativna industrija? Kako od kreativne ideje preko proizvodnje, distribucije in promocije do donosnega poslovnega modela, doma ali v tujini. Odgovore bomo poiskali s priznanimi tujimi in domačimi strokovnjaki na konferenci Sistem mode, od 24. do 26. oktobra v MAO.
90 let od rojstva Daneta Zajca in 1600 od smrti sv. Hieronima

90 let od rojstva Daneta Zajca in 1600 od smrti sv. Hieronima

ARS Kulturna panorama, 20. oktober 2019 ― S simpozijema so obeležili pomen pesnika temnega modernizma in Hieronima kot prevajalca Svetega pisma V oddaji vas bomo seznanili s poudarki dveh simpozijev, eden je potekal ob 90. obletnici rojstva Daneta Zajca, drugi ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, ki je s svojim prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino, imenovanem Vulgata, neizbrisno zaznamoval evropsko duhovno zgodovino in kulturo. V nadaljevanju se bomo sprehodili po zgodovinskih razstavah: v Kranju je na ogled postavitev Po sili vojak o prisilnih mobilizirancih, v Kobariškem muzeju pa so prenovili stalno postavitev in odprli občasno razstavo o avstro-ogrski vojski v Zgornjem Posočju. Prelistali bomo tudi monografijo o kiparski družini Straub in pogledali, kateri projekti bodo zaznamovali hrvaško Reko, ko bo Evropska prestolnica kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Dane Zajc (1929-2005)

Dane Zajc (1929-2005)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. oktober 2019 ― Ob 90-letnici pesnikovega rojstva Osemindvajsetega oktobra je minilo 90 let od rojstva pesnika Daneta Zajca (umrl je leta 2005). Za pesnikov enkratni ustvarjalni opus je značilno tesnobno videnje sveta, ki ni le filozofsko, temveč tudi osebno. To potrjuje tudi dragoceni posnetek razmišljanja z naslovom Občutja, ki ga je leta 1984 za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom prebral pesnik Dane Zajc sam.
še novic