Novice

2016-09-23

Kultura e–novice, 23. september 2016

CED, 23. september 2016 ― Pozdravljeni, Jezik, jezik, jezik … Zarečene besede se največ poje. A koga tokrat kriviti? Že nekajkrat napovedani razpisi podprograma Kultura tudi ob odpošiljanju te številke še vedno zamujajo. Kdaj bodo objavljeni? Menda … v kratkem. Vsekakor vas bomo nemudoma obvestili. Veseli pa smo objave novega razpisa Javne agencije za knjigo RS, ki bo sofinancirala projekte … Preberi več o Kultura e–novice, 23. september 2016
Evropska digitalna knjižnica

Evropska digitalna knjižnica

Biblio terminologija, 23. september 2016 ― Digitalna knjižnica je termin in pojav, ki ga srečujemo na vsakem koraku in brez katerega si današnjega sveta več ne moremo zamišljati. Skoraj vsakdo med nami se je z njo kako spečal, eni jih gradijo, nekateri celo prispevajo svoja dela vanje, skoraj vsi pa jih vse pogosteje in že kar vsak dan uporabljamo. Na tisoče jih je že, spomnimo se samo nekaterih naših kot so na primer Digitalna knjižnica Slovenije, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani ali Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, ena največjih in za evropsko kulturo najpomembnejših pa je zagotovo Evropska digitalna knjižnica ali Europeana. Z njeno otvoritvijo na spletu novembra 2008 je povezana zanimiva anekdota, saj se je zaradi nenavadno velikega zanimanja in nepričakovanega navala milijonov sočasnih uporabnikov strežnik skoraj takoj povsem sesul in neučakanci so morali še malo počakati. Največje zanimanje je bilo menda za digitalizirano Mono Liso. Obsežni vseevropski projekt za vzpostavitev Europeane je začela leta 2005 Evropska komisija, pri njem pa je sodelovalo več kot 1500 kulturnih ustanov in organizacij iz vseh takratnih 27 držav članic EU, med njimi tudi nekatere najprestižnejše institucije svetovnega kova kot so pariški Louvre, amsterdamski Rijksmuseum, londonski Natural History Museum ipd., pa tudi manjše, vandar zato nič manj pomembne, kot npr. Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je hkrati slovenska nacionalna združevalka digitalnih vsebin. Europeana ponuja brezplačen dostop do 15 milijonov digitalnih vsebin evropskih kulturnih zakladov v digitalni obliki, poleg gradiv knjižnic tudi gradivo muzejev, arhivov in multimedijskih arhivov (npr. arhivov radia in televizije, filmskih arhivov itd.). Omogoča neposreden dostop do digitaliziranih knjig, avdio in videogradiv, fotografij, slik, zemljevidov, rokopisov, časopisja ter arhivskih dokumentov, ki so del evropske kulturne dediščine. Obiskovalci lahko v svojem lastnem jeziku in z enega samega mesta raziskujejo različne virtualne zbirke evrops

Preprečevanje korupcije v Romuniji

Razpotja, 23. september 2016 ― Răzvan Dumitru Ekonomsko ozadje diskurza o preprečevanju korupcije Po razpadu socialističnega sistema je bila v Romuniji uvedena posebna vrsta politične ekonomije, takšna, v kateri so meje med politiko in ekonomijo zabrisane. V 90. letih prejšnjega stoletja so poslovneži, ki so bili dobro povezani s politično elito, privatizirali najvrednejše dobrine socialistične ekonomije in tako obogateli. Po letu 2000 je s pomočjo politikov, ki so bili pripravljeni odpreti državo za zahodne politične interese, v Romunijo vstopil zahodni kapital. Vlada, ki jo je takrat vodila Socialdemokratska stranka (Partidul Social Democrat – PSD) z Adrianom Năstasejem na čelu, je naglo privatizirala nekatere od preostalih državnih podjetij, ki so jih sedaj prevzela podjetja s sedeži v Evropi in tudi Rusiji, hkrati pa je podpisala pogodbe z različnimi ameriškimi in evropskimi izvajalci.

Velika selitev

UGM, 23. september 2016 ― Dela iz zbirke UGM skozi prednosti, ki jih nudi edinstvena senzibilnost umetniškega izraza, sedanjost nagovarjajo na posreden in neposreden način. Ob njih smo k sodelovanju povabili sodobne avtorje, ki so s svojo odgovorno vizionarsko vlogo že v obdobju preteklega desetletja prepoznavali in v svojem delu izpostavljali problematiko razseljenih oseb in njihovo pozicijo v našem okolju.
Dimitrij Rupel: Esej o televiziji

Dimitrij Rupel: Esej o televiziji

ARS Esej na radiu, 23. september 2016 ― Pisatelj in politik Dimitrij Rupel je aktualna vprašanja tematiziral v esejih in študijah. Leta 1980 je v reviji Sodobnost objavil Esej o televiziji. Za oddajo Esej na radiu ga bereta napovedovalca Maja Moll in Janez Lotrič. Glasbeni vrinki so odlomki Valčka št. 2 iz Suite za promenadni orkester Dimitrija Šostakoviča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV […]
Kako prva županja mesta Seberang Perai zmanjšuje odpadke in spodbuja sodelovanje prebivalcev

Kako prva županja mesta Seberang Perai zmanjšuje odpadke in spodbuja sodelovanje prebivalcev

Inštitut za politike prostora, 23. september 2016 ― Gotovo ste že slišali za 3R – reduce, reuse, recycle (ki se navezujejo na zmanjšanje potrošnje in s tem količine odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje). In 3P – public-private partnerships (javno-zasebna partnerstva). Dato’ Maimunah Mohd Sharif ima svojo verzijo obeh konceptov. Govori namreč o 4R in 4P. Sharif je predsednica občinskega sveta v mestu Seberang [...]
Žalostni trači

Žalostni trači

Airbeletrina, 23. september 2016 ― Po odzivih na družbenih omrežjih sodeč ugibam, da ste že slišali slabo novico. Holivud je mrtev. Mrtev je, ker je mrtva ljubezen. V manj kot enem tednu so nam javili, da se ločujeta Brad Pitt in Angelina Jolie ter da se tretji del filmov o Bridget Jones začne s samskima Markom Darcyjem in Bridget Jones. Holivud je mrtev, ker so nam povedali, kaj se zgodi po srečnem koncu. Angelina gre k odvetnici z zahtevkom za ločitev, Bridget pa v prvem prizoru Dojenčka Bridget Jones za svoj 43. rojstni dan spet pije vino sama.
Muzeji za spomin: muzejski programi za osebe z demenco

Muzeji za spomin: muzejski programi za osebe z demenco

MGLC Ljubljana, 23. september 2016 ― Predavanje: torek, 27. september, ob 18. uri, Predavalnica (pritličje), brezplačno Predavateljica: mag. Yasmín Martín Vodopivec Predavanje, ki je v programu Alzheimer Cafe, je del projekta DOBER DAN VSAK DAN avtorice mag. Yasmín Martín Vodopivec. O muzejih pogosto razmišljajmo kot o hraniteljih našega kolektivnega spomina in spregledamo njihovo pomembno vlogo pri soustvarjanju naše osebne identitete. Pomembnost muzejev pri lastni kontekstualizaciji in okrepitvi samopodobe pridobi posebno vrednost, ko se v našem življenju pojavi demenca. Muzejski programi namenjeni osebam z demenco, ki temeljijo na spodbujanju spomina in ustvarjalnosti, ne zagotovijo le dostopa do izobraževanja in kulture, temveč predstavljajo učinkovito orodje za izboljšanje počutja oseb z demenco in njihovih svojcev. V programu svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni bomo na predavanju govorili o potencialu muzejskih programov za osebe z demenco ter predstavili praktična primera tovrstne dejavnosti. Po predavanje so udeleženci vljudno vabljeni k ogledu grafičnih ateljejev MGLC. V sodelovanju s Slovenskim združenjem za pomoč pri demenci – Spominčica, Alzeheimer Slovenija.  

Legenda o nastanku klekljane čipke

MGML, 23. september 2016 ― Mlad ribič z Jadranskega morja je bil zaročen z dekletom, ki je bilo doma z otokov v beneški laguni. Bila je lepotica, ki je znala poprijeti tudi za delo in je za svojega dragega spletla mrežo. Ko jo je prvič vrgel v morje, se je vanjo ujela čudovita okamnela morska trava, ki jo je podaril svoji izvoljenki.

PRODUKCIJA GLEDALIŠKE ŠOLE 14. OKTOBRA OB 18.00 NA MALEM ODRU

SLG Celje, 23. september 2016 ―     Gledališka šola Celje je skupen projekt Osrednje knjižnice Celje in Slovenskega ljudskega gledališča Celje s sodelovanjem JSKD Celje. Mentorja sta mag. Tina Kosi in Kristian Koželj. Namen šole je kvalitetna in celovita gledališka formacija mladih, povezava med teoretičnim praktičnim delom gledališkega ustvarjanja in kvalitetna mladinska gledališka produkcija. Dijaki so gledališko šolo obiskovali dvakrat tedensko. Bili so na predavanjih s podoročja teorije in zgodovine gledališča in dramatike, nadaljevali so s seminarji s področja treninga govora, odrskega giba in osnov commedie dell'arte. Dijaki so spoznali osnove gledališke igre, mizanscene in govora. Naučili so se oblikovati različne dramske osebe in peljati razvoj posameznih dramskih oseb skozi vso predstavo. Med letom so veliko pridobili in razvili ter nadgradili svoj talent.   Vljudno vabljeni na ogled produkcije mladih in talentiranih dijakov.      
Je na sliki Primičeva Julija?

Je na sliki Primičeva Julija?

ARS Kulturna panorama, 23. september 2016 ― V Kulturni panorami pozornost namenjamo trem razstavam na Dolenjskem. V Kostanjevici na Krki so odprli gostujočo razstavo v okviru mednarodnega projekta Baunet; V Novem mestu Društvo likovnih umetnikov Dolenske predstavlja mednarodno razstavo Identitete; ali je upodobljena Primičeva Julija, pa je vprašanje, ki ga zastavlja restavrirana slika v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Med pomembnejšimi dogodki […]
Najlepši kraj na svetu

Najlepši kraj na svetu

ARS Likovni odmevi, 23. september 2016 ― Hrvaško- slovenski odnosi so v medijih pogosto zaznamovani z besedo arbitraža. Tak je  bil tudi delovni naslov razstave slovenskih fotografov v zagrebških Klovičevih dvorih, ki sta jo pripravili hrvaška fotografska zveza in Urad za fotografijo v sodelovanju z ljubljansko galerijo Fotografija. Razstava ima zdaj naslov Najlepši kraj na svetu, a vprašanje meje in prostora ostaja. […]
Gledališki konec tedna

Gledališki konec tedna

ARS Svet kulture, 23. september 2016 ― Ta konec tedna se bodo po vsej Sloveniji tresle odrske deske. Obeta se namreč kar šest premiernih uprizoritev in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. V oddaji boste izvedeli več o vseh predstavah. Posvetili se bomo tudi 30. obletnici ustvarjanja koreografa, režiserja in plesalca Matjaža Fariča, ki bo svoj poklicni jubilej proslavil s solo […]
Kakšno bi bilo Černigojevo gledališče ?

Kakšno bi bilo Černigojevo gledališče ?

Marijan Zlobec, 23. september 2016 ― V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 19.uri odprli razstavo BAUNET: Černigoj / Teater in dela iz Zbirke Marie-Luise Betlheim iz Zagreba. Černigojeva razstava v Loškem muzeju v Škofji Loki, foto Aleksander Jesenovec Na razstavi, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta Bauhaus – Mreženje idej in prakse (Baunet), so združili […]

Oktobra v Kinodvoru

Kinodvor, 23. september 2016 ― Mesec je naokoli in v novem mesečniku smo pripravili pregled novosti in dogajanja. Oktobrska številka je že v Kinodvoru in na izbranih lokacijah po mestu (kavarnah, knjižnicah, muzejih, galerijah ...).
1914 Št. Vid – Franc Rebolj

1914 Št. Vid – Franc Rebolj

Stare slike (Cerknica), 23. september 2016 ― Franc Rebolj je bil po končanem bogoslovju postavljen za kaplana v rojstni župniji Preddvor. Kasneje je bil kaplan in katehet v Postojni in tu sta se spoznala z Alojzijo Domicelj, rojeno Dekleva. Od tu je odšel na Dunaj študirat germanistiko in slavistiko in svoje poslanstvo nadaljeval kot učitelj škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, […]
Letošnji slavistični kongres posvečen prevajanju

Letošnji slavistični kongres posvečen prevajanju

Misli, 23. september 2016 ― Slavistično društvo Slovenije danes pripravlja 27. Slovenski slavistični kongres. Letošnja tema enodnevnega kongresa v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani je Iz jezika v jezik - slovenščina v prevodih. Zato bosta po predavanjih na voljo še dve prevajalski delavnici - ena za študente ter ena za učitelje, prevajalce in ostale.
še novic