ARS Svet kulture, 6. maj 2019 ― Dokumentarni film o življenju Petra Florjančiča, ki je napeto kot Hitchcockov film S približno štiristotimi prijavljenimi patenti je Peter Florjančič eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev, z vznemirljivim življenjem pa verjetno najbolj filmski. Torej ni nenavadno, da njegovo življenje zdaj predstavlja že drugi dokumentarni film, Stoletje sanj režiserja Vena Jemeršiča. Florjančič se v njem doživlja kot hedonist, ki si je z iznajdbami odprl pot do razkošnega in napetega življenja. Rodil se je v hotelirski družini na Bledu, a je pogosto živel v tujini – imel je kar pet državljanstev. Med njegovimi patenti sta recimo pršilec na steklenički za parfum in okvirček za diapozitive, nikoli se ni ustavil in je dejaven še danes pri stotih letih. V oddaji še o novostih literature za otroke in mladino.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. maj 2019 ― V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica, po poklicu pedagoginja, vseskozi pa članica Fotokluba Maribor, je sodelovala na več kot 700 skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu ter prejela 135 nagrad in pohval. Sodi med predstavnike tako imenovane črne fotografije na Slovenskem; ustvarjala je večinoma v črno-beli fotografski tehniki. Slišali boste pogovor, ki ga je s fotografinjo pred nekaj leti posnela Aleksandra Saška Gruden.

ARS Oder, 6. maj 2019 ― 4. mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti // Prestopi – Prestopi brez strahu Sodobno neodvisno gledališče, ki ga predstavljajo v letošnji izvedbi festivala, je odprto, ustvarjalno, vključujoče in brezkompromisno, s posebnim poudarkom na družbenopolitičnem kontekstu, v katerem je nastalo ali ki ga z vsebino nagovarja. Predstave bi lahko opisali kot zabavne, politične ali estetske, vendar so mnogo več. Program, ki ga sestavljajo predstave iz Palestine, Češke, Izraela, Portugalske in Slovenije, bo občinstvo spodbudil k novim premislekom, mnenjem in pogledom. Poslanstvo festivala – razvijati neodvisno gledališče – je pravzaprav posledica želje po odprti, vključujoči in solidarni družbi, družbi brez predsodkov in strahu. Festival Prestopi bo v Mariboru potekal med 11. in 18. majem. V oddaji Oder ga bosta predstavila Uroš Kaurin in Zoran Petrovič.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 6. maj 2019 ― NEVENA ALEKSOVSKI, IVANA BAJEC, NINA ČELHAR, SIMON KOCJANČIČ, NEZ PEZ, MIHA PERNE, ZORAN PUNGERČAR, LEON ZUODAR Osm je razstava štirih umetnic in štirih umetnikov, ki ni niti naključje niti natanko določena kuratorska konstelacija. Je pobuda skupine, ki nima formalnega statusa in nima skupno začrtane umetniške tendence. Ne moramo ji pripisati niti skupne generacijske oznake niti medijsko ozko omejenega spektra. Bolj kot študij na ljubljanski likovni akademiji jo povezujejo podobni neformalni interesi, zanimanje za manj konvencionalne načine likovnega udejstvovanja in vzporedna, ne le na en medij vezana umetnostna okolja. Osmerico kljub temu združuje dejstvo, da se v svoji praksi še najbolj zvesto poslužijo dvodimenzionalnih likovnih tehnik. V nekem trenutku se je znašla pod okriljem novejših ljubljanskih umetnostnih prostorov, kot sta Dobra Vaga in Ravnikar Gallery Space, umetnice in umetniki so se v nekaj variacijah skupaj predstavljali na razstavah v Izoli, ljubljanski Galeriji Škuc, Alkartazu in MGLC, v zadnjem obdobju pa so programsko začrtali tudi Hišo Kulture v Pivki. Pred nami je torej pretežno slikarska razstava, iz katere se izvije kolektivna pobuda ob zanimanju zbranih umetnic in umetnikov za medij slikarstva, grafiko, risbo in aktivnosti na področju zinovske produkcije. Prebuja poglede na produkcijo ustvarjalk in ustvarjalcev, ki združuje več področij sodobnega likovnega ustvarjanja ter skuša ustvariti komunikacijo med njihovimi vizualnimi zanimanji, iskati skupne točke srečevanja in razhajanja. Mestoma zadiši po alternativi, že znanem upiranju varni gradnji slike in klasični estetski nedvomljivosti, zdrsne v znakovno in barvno govorico, iskanje pomenov na več ravneh označevanja, tudi v humorni konceptualni pristop, igro med materialnostjo in iskanjem inovativnih grafičnih formul. Ob novejši slikarski produkciji večjih platen nastopajo manjše risbe, ki izrazijo hipnost umetniškega izraza, dnevniške poteze umetnikove osebnosti, narativnega vsakdana ali kri