ARS Oder, 10. junij 2019 ― Od prejšnjega četrtka v češki prestolnici poteka 14. Praški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora Od prejšnjega četrtka v češki prestolnici poteka 14. Praški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora, edinstven mednarodni dogodek, ki raziskuje področja scenografije, kostumografije in gledališke arhitekture. Gre za manifestiacijo, s katero deset dni živi vsa Praga, saj poleg osrednjega programa nacionalnih predstavitev v sekciji Države in regije, kvadrienale ponuja širok razpon umetniških dogodkov, site-specific projektov, pogovornih formatov in predstavitev študentskih dosežkov. Slovenija na kvadrienalu sodeluje sedmič. Instalacijo z naslovom Ukrivljen prostor je s sodelavci pripravila Barbara Novakovič Kolenc, ki je izbrala tudi sodelujoče avtorske projekte. V oddaji Oder vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z Barbaro Novakovič Kolenc, posebno pozornost pa je pritegnilo tudi prostorsko in grafično oblikovanje slovenske predstavitve na Praškem kvadrienalu, več o tem pa bosta povedala arhitektka Vladka Ljubanović in oblikovalec Matjaž Wenzel. Vabimo vas k poslušanju!

ARS Ars humana, 10. junij 2019 ― Posebnosti prostora magično – religioznih svetov v Mezoameriki Šamanizem, prastara tradicija, ki skupaj z duhovi povezuje človeka in naravo, iz česar nastaja harmonična celota, združuje stara znanja in spiritualne tehnike. Mogoče je reči, da gre za najstarejšo filozofijo, psihologijo, magijo, religijo in medicino, ki črpa praspomina arhaičnih, tradicionalnih ljudstev. V sibirskem prostoru ekstaza igra zelo pomembno vlogo pri religiozni izkušnji, ko šaman v transu, v spremenjenem  stanju zavest stopi v stik s svetom duhov, potuje onkraj in se vrne nazaj, vendar pa bi denimo verske izvedence, vedeževalce in obreden terapevte, ki so jih antropologi proučevali v Mezoameriki težko imenovali za šamane, religioznega sibirskega fenomena namreč ni mogoče enostavno primerjati z ameriškimi tlemi. V oddaji, v kateri bo sodeloval tudi dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede, Magda Tušar gosti dr. Mojco Terčelj s Primorske univerze, ki je veliko terenskih raziskav opravila med Indijanci Soke in Maji v Chiapasu in na Jukatanu v Mehiki, zato dobro pozna magično – religiozne svetove in religiozno – terapevtske prakse tamkajšnjih ljudstev. Posameznik tam sicer lahko dobi moč zdravljenja in vedeževanja neposredno od nadnaravnih bitij preko sanj, videnj in obsedenosti z duhovi, kot pravi Terčeljeva, vendar tamkajšnjih šamanskih praks ne moremo obravnavati kot samostojen fenomen, saj je šamanizem zelo prepleten s svečeništvom.

Airbeletrina, 10. junij 2019 ― Pred nekaj leti je skupina znanstvenikov na največjem havajskem otoku odkrila novo kamnino, nastalo z aglutinacijo staljene plastike, naravnih sedimentov in organskih odpadkov. Te tvorbe, poimenovane plastiglomerati, lahko postanejo fosili prihodnosti in oznanjajo nastop novega geološkega obdobja, ko je človeška vrsta postala dejavna sila narave. Živimo v dobi antropocena. Za rojstvo antropocena praviloma štejemo industrijsko revolucijo 18. stoletja, spodbujeno z Wattovim parnim strojem, za nič manj kvalitativen preskok pa »Veliki pospešek«, obdobje po 2. svetovni vojni, ki ga zaznamujeta razvoj jedrske tehnologije in sunkovit vsestranski tehnološki razcvet. Ena od najhujših posledic človekovega vpliva na okolje, na katero so nekateri ekologi začeli opozarjati že v osemdesetih letih minulega stoletja, je »globalno segrevanje«. Čeprav je znanstvena skupnost glede obstoja antropogenega globalnega segrevanja danes konsenzualno enotna, so v javnem medijskem prostoru in politikah (zlasti desnega pola) stališča zanikovalcev izrazito nesorazmerno zastopana.