1917 (2019)

1917 (2019)

Deseta umetnost, 10. januar 2020 ― Filmov na tematiko prve svetovne vojne je relativno malo, še posebej v primerjavi z izdelki, ki se dotikajo obdobja njene “mlajše sestre” med letoma 1939 in 1945. Zato je tudi toliko bolj dobrodošlo, ko se na tržišču pojavi film, ki se dotika tega pogosto zanemarjenega in izredno krvavega poglavja zgodovine človeštva. Vojna drama 1917 britanskega režiserja Sama Mendesa, […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Zlohotnica: Vladarica zla  Kraljice zločina  Zdaj ali nikoli  King Arthur: Legend of the Sword (2017)  [Pozor, hud prizor] - Basic Instinct (1992) Copyright © Deseta umetnost [1917 (2019)], All Right Reserved. 2020.

Poziv za sodelovanje na 7. Festivalu Svobodne Video Produkcije.

Kamnik.info, 10. januar 2020 ― Festival svobodne video produkcije (FSVP) je namenjen neodvisnim produkcijskim skupinam in posameznikom, da pokažejo svoja dela in izmenjajo izkušnje s področja video produkcije, in gledalcem, ki jih zanimajo sveži prijemi neodvisne video produkcije. Festival ni žanrsko opredeljen, iščejo pa se, poleg vsebine, tudi presežki v uporabi produkcijskih tehnik in načinov izdelave del, razvoj video produkcije ...

Muzejski večer v Ormožu

Kamra.si, 10. januar 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na muzejski večer POD KRILI PTIC, ki bo v soboto, 18. januarja 2020, ob 18. uri v  ormoškem grajskem kinu v prvem nadstropju ormoškega gradu. Gosta muzejskega večera bosta priznana ormoška fotografa Ciril Ambrož in Marko Zabavnik, ki sta za svoje fotografije prejela mnoge nagrade. Skozi objektiv si med ostalim prizadevata ujeti čudovite prizore narave v rodni Prlekiji. S projekcijo filma, fotografijami in besedami nas bosta popeljala v osupljivi svet ptic ob reki Dravi in v Ormoških lagunah.

Potopisno predavanje Antarktika - dežela na koncu sveta

Kamra.si, 10. januar 2020 ― V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bo v torek, 21. januarja 2020, ob 19. uri potopisno predavanje Barbare Popit o Antarktiki, najhladnejši celini sveta. Barbara Popit, Celjanka, popotnica, ljubiteljica narave, bo predstavila značilnosti in zgodovino odkrivanja tega ledenega kontinenta, njegove unikatne živalske vrste ter edinstveno, še neokrnjeno naravo.
Kulturna dediščina pivških krajev na ogled na Stari Sušici

Kulturna dediščina pivških krajev na ogled na Stari Sušici

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. januar 2020 ― Stara Sušica – Pri Zgonarjevih na Stari Sušici, kjer imajo etnološko zbirko, so 19. decembra odprli interaktivno razstavo z naslovom Delčki nesnovne kulturne dediščine na Pivškem, ki izvirno in kreativno prikazuje del pivške nesnovne dediščine. Razstavo, ki je nastala v okviru projekta Culturecovery, bodo selili tudi v druge kraje občine in jo še dopolnjevali. »S tem bomo prispevali k utrjevanju ideje o ´duhu kraja´, prek katere ljudje ohranjamo svoje navade, izročilo, ter nenazadnje svojo navezanost na kraj,« pravi vodja projekta na občini Polona Vadnjal. Interaktivna razstava Delčki nesnovne kulturne dediščine na Pivškem, pri Zgonarjevih, Stara Sušica, Pivka, 19. december 2019 Foto: Tibor Pranjić Z interaktivno razstavo predstavljajo običaje na Pivškem, ki so še živi, različne prakse, vedenja in znanja, ki so jih razporedili po letnih časih. Zimo predstavljajo obhodniške prakse, kot so tepežkanje, koledovanje in pustovanje, pomlad brkinske praskanke in velika peka, poletje zdravilne rastline z navezavo na kresni čas in shodi, jesen pa pripovedovanje zgodb, pravljic in pripovedk. Gledalec prikazano ne le prebere, temveč tudi posluša in gleda ter se predmetov dotakne, da se ob ogledu lahko zamisli, obuja spomine in primerja z običaji v kraju, iz katerega prihaja. Avtor razstave je etnolog Marko Doles, vsebino je oblikovala Barbara Kogoj, pripravili pa so jo v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom. Ob odprtju razstave je organizatorje razveselilo veliko število obiskovalcev, ogledal si jo je tudi župan Robert Smrdelj. Odprtje so prisrčno popestrili otroci iz skupine Vaške klepetulje z košanske šole in pevci Košanskega okteta. Zbrane je nagovoril podžupan Boris Rebec, Doles je predstavil razstavo, Vadnjalova pa projekt Culturecovery in skupino Vaške klepetulje. Razstava je le del 1,5 milijona evrov vrednega projekta Culturecovery, v katerem občina Pivka sodeluje s petimi državami. Z njim želijo prispevati k varovanju in obnovi nesnovne kulturne dedi
Zel in plevel - od ljudske do znanstvene rabe

Zel in plevel - od ljudske do znanstvene rabe

SEM, 10. januar 2020 ― Prijazno vas vabimo na 4. seminar za etnobotaniko v Slovenski etnografski muzej. Letošnji seminar bo s povezovanjem strokovnjakov različnih področij osvetlil stara znanja in uporabe nekaterih zdravilnih ali drugače koristnih rastlin v kulturni tradiciji Slovencev. Petek in sobota, 6. in 7. marec 2020 Rastlinam, ki rastejo in uspevajo v svojem prvobitnem naravnem okolju pravimo, da so divje ali samonikle. Že v najstarejših časih so ljudje nabirali in uporabljali divje rastoče rastline za dopolnitev prehrane in zdravilo, sčasoma pa so posamezne zdravilne rastline začeli gojiti tudi na svojih vrtovih. Meja med zeljó in plevelom, med zdravilom in strupom, je še danes nedorečena – kar je za nekoga plevel, je za drugega zdravilo in strup je lahko zdravilo. Zdravilne rastline, naj so divje ali gojene, so našim prednikom tisočletja nudile pomoč pri domačem zdravljenju, poleg tega pa so dajale še mnoge druge koristi: hrano, snov za omamo, naravno lepotilo, pa tudi božje objasnilo, rastline so ljudem dajale material za gradnjo ali nit za prejo … Naši predniki so imeli znanje in veščine za vsestransko uporabo rastlin v najrazličnejše namene. In tako so rastline skozi tisočletja oblikovale našo kulturo, naš način življenja. In danes? Cena za dvodnevni seminar: 60 € Plačilo na TTR (01100-6030376834 / namen plačila: PRIIMEK - ETNOBOTANIKA) ali na blagajni razstavne hiše SEM (tor – ned 10.00 – 18.00), najkasneje do 3. marca 2020. Prijave in informacije: Barbara Sosič / E: barbara.sosic@etno-muzej.si / T: 01/300 87 49 Spletna prijava Nalaganje … Prijave sprejemamo od 20. januarja3. marca 2020. Povzetki predavanj (pdf, 320 KB) Predstavitev predavateljev (pdf, 310 KB) Program seminarja (pdf, 5 MB) PROGRAM Petek, 6. 3. 2020 • 14.30 – 15.00: Registracija • 15.00 – 15.15: dr. Tanja Roženbergar, direktorica SEM: Uvodni pozdrav • 15.15 – 15.30: Vlasta Mlakar: Predstavitev projekta Seminar za etnobotaniko • 15.30 – 16.30: Uša Lover: Izvori in

Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: korejska in singapurska izkušnja z vključevanjem javnosti

Inštitut za politike prostora, 10. januar 2020 ― Na začetku lanskega decembra je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšel zbornik Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL, ki so ga uredili Andrej Bekeš, Jana S. Rošker in Zlatko Šabič. Ti so v uvodniku zapisali, da zbornik “pomeni mejnik v slovenskih raziskavah azijskih regij”, saj gre za prvo interdisciplinarno delo v slovenščini,... The post Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: korejska in singapurska izkušnja z vključevanjem javnosti appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

BELA ZIMA, muzejska delavnica za družine

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 10. januar 2020 ― Dragi otroci, spoštovani starši, v soboto, 18. januarja 2020, vas od 10. do 13. ure vabimo na Ptujski grad, na januarski Muzejski vikend BELA ZIMA. Ogledali si bomo nekaj slik z zimskimi motivi, in ker nas narava to zimo še ni obdarila s snežno odejo, bomo izdelali mobile s snežinkami iz mehke volne. Muzejski vikend […]

Lastnina in utopija v novem desetletju

OUTSIDER, 10. januar 2020 ― Spodobi se, da poskusimo novemu desetletju takoj na začetku podeliti novo, boljšo in bolj humano vsebino, kot jo je imela ravnokar minula dekada. Kdo si želi še več finančne krize, geopolitičnih implozij in počasnega, a vztrajnega nazadovanja zgodovinskih družbenih pridobitev? Puristi bodo morda pripomnili, da se novo desetletje začne šele s prvim januarjem 2021. Nominalno… The post Lastnina in utopija v novem desetletju appeared first on OUTSIDER.
Cona: zadnji čik pred koncem sveta

Cona: zadnji čik pred koncem sveta

Konteksti (Tomaž Bešter), 10. januar 2020 ― vir slike: bukla.si Tam nekje v drugem letniku gimnazije se je moje življenje v marsičem sukalo okoli glasbe. Muske, komadov. Žganja, takšnega in drugačnega. Pravzaprav, bolj je hrumelo, treskalo in vpilo, bolje je bilo. Temu vzlic sem nestrpno spremljal vse pomembnejše novosti s področja in povsem temu primerno do zadnjega razpoložljivega tolarja zapravil vse, kar sem premogel, da si bogatim zbirko tega hrumenja, treskanja in vpitja. Med novostmi tistega odličnega leta je bila tudi še danes izjemno navdušujoča zgoščenka Sepulture, naslovljena Roots. V žaru odličnega vtisa dolgometražne osnovne različice sem si seveda omislil tudi singel Ratamahatta. In tu sem prvič slišal divjo priredbo Marleyjeve pesmi War, v skladu s paradigmo, ki jo je takrat udejanjal brazilski kvartet. Pesem je hipnotična, sporočilna in malodane litanijskem duhu sporoča vojno, ki preplavlja čisto vse konce neba. Vojna, prepir, bitke, vse tisto, kar skozi zlo prebiva na zemlji. Naravno stanje, o katerem je govoril Haile Selassie I., Ras Tafari, leta 1963; in Bob Marley trinajst let kasneje priključil svoji izjemni dediščini. V zadnjih tednih sem večkrat zopet pomislil na to pesem. Zaradi branja, kakopak. Pred časom sem namreč obrnil zadnji list romana Mathiasa Enarda Cona. Jeseni ga je izdala Mladinska knjiga v prevodu Suzane Koncut. Presunljivo in izzivalno branje, ki skozi zahtevno strukturo toka avtorjeve zavesti pelje v mogoče in nemogoče realnosti spominov, trenutnih impresij, vdirajočih travm in nepopravljivih posledic, ki jih za življenje človeka pusti zlo. Skozi trpke izpovedi življenjske zgodbe in kulturnega spomina, ki ga skozi osebnosti našega pripovedovalca spremljamo na njegovi poti v Rim, izvemo kaj je videl, kaj je povzročal, kako je trpel, kako je drugim povzročal trpljenje, koga je ljubil, kdo je ljubil njega in zakaj ga je nehal ljubiti. Izvemo, kaj je Cona in kako daleč tako v časovnem kot tudi v zemljepisnem pogledu seže ta brutalni vzgib človeka, da se boju

Bor Ravbar bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 10. januar 2020 ― Bor Ravbar je študent gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, pred tem pa je obiskoval dramsko-gledališko smer na Umetniški gimnaziji Ljubljana. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je izbral dramski tekst sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije sodobne slovenske dramatičarke Simone Semenič.

POD KRILI PTIC, muzejski večer

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 10. januar 2020 ― Vljudno Vas vabimo, da se nam pridružite na muzejskem večeru POD KRILI PTIC, ki bo v soboto, 18. januarja 2020, ob 18. uri v ormoškem grajskem kinu v prvem nadstropju ormoškega gradu. Gosta muzejskega večera bosta priznana ormoška fotografa Ciril Ambrož in Marko Zabavnik, ki sta za svoje fotografije prejela mnogo nagrad. Skozi objektiv si […]
V LGL sedemurno gledališko popotovanje Sedem vprašanj o sreči

V LGL sedemurno gledališko popotovanje Sedem vprašanj o sreči

Misli, 10. januar 2020 ― V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) bo danes premiera gledališkega potovanja Sedem vprašanj o sreči po motivih Modre ptice Mauricea Maeterlincka v režiji Tomija Janežiča. Skozi zgodbo o iskanju modre ptice ustvarjalci pišejo lastno in družbeno zgodbo o družini, nasilju, spominu, sanjah, smrti, radostih, ljubezni, prihodnosti, slovesu in smislu.
1955 Rakek – Kamion

1955 Rakek – Kamion

Stare slike (Cerknica), 10. januar 2020 ― V času delovanja avtomehanične delavnice na Rakeku (sedanja stara telovadnica) so v letu 1955 med drugim opravili remont kamiona Kmetijske zadruge Unec. Sami so izdelali novo kabino in vgradili nov FAP-ov motor. Seveda pa je bilo obvezno opravljeno delo preizkusiti v praksi. Ker se jim je mudilo, so šli na prvo preizkusno vožnjo kar brez […]
O Ljubljani

O Ljubljani

ARS Za en bokal muzike, 10. januar 2020 ― Jedro oddaje so posnetki, ki so bili na radiu prvič predvajani leta 1974. V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali pesmi o Ljubljani. Vsebinsko so nekatere bolj, druge manj povezane z mestom samim, izbor pa je nastal iz starejših oddaj in arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Jedro oddaje so posnetki, ki so bili na radiu prvič predvajani leta 1974.
Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

ARS Izšlo je, 10. januar 2020 ― Definitivno drugačen roman priznane pisateljice. Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

O nagradah v slovenskem literarnem prostoru

ARS Arsov forum, 10. januar 2020 ― So nagrade danes res le še socialni korektiv? Podeljevanje nagrad in priznanj naj bi bilo ena izmed uveljavljenih oblik kanonizacije ustvarjalcev oziroma njihovih del. Pregled nagrad, namenjenih izvirnemu slovenskemu leposlovju, pokaže, da je večina izmed dvaindvajsetih nagrad, ki jih potencialno lahko prejme ustvarjalec, če ustvarja v vseh literarnih vrstah za najrazličnejše starostne skupine bralcev, mlajša od trideset let. Kaj je bilo pred letom 1980? Je bilo nagrad proporcionalno manj zaradi manj izdanih knjig? In čemu bi pripisali razmeroma številne nagrade, ustanovljene po letih 1990 in 2000? Kakšna je razlika med sočasno presojo knjig in zgodovinskim sitom? Kakšna so merila vrhunskosti? In, ne nazadnje: so nagrade danes res samo socialni korektiv? O teh in drugih vprašanjih bomo v oddaji Arsov forum razmišljali z gosti: izr. prof. dr. Andrejem Blatnikom, prof. dr. Mileno Milevo Blažić, pisateljico in prevajalko Suzano Tratnik in prof. dr. Alojzijo Zupan Sosić.
Hector Berlioz /4/

Hector Berlioz /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. januar 2020 ― V današnji oddaji predstavljamo njegove opere in samostojne koncertne uverture. Po predstavitvi Berliozove „dramatične simfonije“, začetkov programske glasbe, Rekviema in posvetne vokalne glasbe, seveda ne smemo pozabiti na preostali del opusa francoskega velikana. V današnji oddaji predstavljamo njegove opere in samostojne koncertne uverture.
Čarobni svet sanj, grotesk in potovanj

Čarobni svet sanj, grotesk in potovanj

Odzven, 10. januar 2020 ― Album Milka Lazarja je izšel že junija letos na Japonskem. Na njem so zabeležena nekatera izmed Lazarjevih najnovejših del, natančneje tista, v katerih skladatelj predstavi lastno raziskovanje zvočnosti in izraznosti čembala, tokrat združenega s kontrastnim sogovorcem, violino.
še novic