Kamra.si, 10. september 2018 ― Slovanska knjižnica, enota Mestne knjižnice Ljubljana, vas vabi med 3. in 29. 9. na zanimivo razstavo z naslovom Souvani in njihov park v Volčjem Potoku. Avtor razstave, Matjaž Mastnak, bo imel v torek, 18. 9. 2018, ob 19. uri predavanje z enakim naslovom v kletni dvorani Slovanske in bežigrajske knjižnice na Einspielerjevi 1. »Souvanovi so najstarejša, krepko delujoča slovenska trgovska rodbina v Ljubljani, morda v Sloveniji sploh. Gradili in ustvarjali so dober sloves solidne slovenske trgovine preko meja svoje ožje domovine, sodelovali pa tudi odločilno pri gradnji naše kulture. Ustanovili so v teku enega stoletja na ta način ponosno tradicijo slovenskega trgovskega stanu, ki je ne najdemo zlepa v kakem drugem stolnem mestu naše države.« Dr. Rudolf Andrejka, Trgovski tovariš, 1936 »Vsekakor je bilo treba ustanovitelju, kot zavednemu Slovencu, v tistih, našemu narodu nenaklonjenih časih še prav posebne vztrajnosti, napora in pridnosti, da je mogel uspešno tekmovati in se uveljavljati v tedanjem trgovskem svetu.« Stoletnica tvrdke Fr. Ks. Souvan - vzgled slovenske vztrajnosti. V: Kronika slovenskih mest, let. 2, št. 1, 1935

Kamra.si, 10. september 2018 ― Letos obeležujemo 130. obletnico smrti velikega narodnjaka, politika, odvetnika in književnika Valentina Zarnika (1837- 1888), ki se je zavzeto boril za slovenski narod. Rojen je bil v Repnjah pri Vodicah. Slovanska knjižnica in Knjižnica Vodice, enoti Mestne knjižnice Ljubljana, sta pripravili veliko domoznansko razstavo, ki bo najprej na ogled med 9. in 14. 9. 2018 v Kulturnem domu Vodice, nato pa med 1. in 31. 10. 2018 v Slovanski knjižnici za Bežigradom. Avtorji razstave so mag. Gašper Hudolin, Tomaž Miško in Urša Šega iz Slovanske knjižnice ter Karmen Jančar iz Knjižnice Šiška, enote Vodice.  

SLG Celje, 10. september 2018 ― Nedelja, 16. decembra, ob 19.30 na Velikem odru SLG Celje   Anton Podbevšek Teater Novo mesto   Boštjan Videmšek, Emil Zatopek LAU(F)STORYRežiser Matjaž Pograjc Emil Zatopek je najboljši vzdržljivostni tekač vseh časov – o tem ni debate. In je verjetno nikoli ne bo. A Emil, obsesivna češka tekaška lokomotiva, ki ni poznala besede (in akta) ne, še zdaleč ni bil le tekač, športni šampion. Povsem enako velja za Dano, ki jo je slava njenega moža-prijatelja-duše dvojčice, »najslavnejšega človeka v varšavskem paktu«, potisnila v nepravično, a za skupno preživetje vendarle ključno senco. Emil je začel teči med drugo svetovno vojno – pod nemško okupacijo. V to so ga morali skoraj prisiliti – šel je na »tovarniško« tekmo, brez kondicije in enega samega treninga, in osvojil drugo mesto. Začel je redno vaditi – to je bila v času vojne njegova »terapija«. Ko se je svet malce umiril, je bil Zatopek že skoraj v življenjski formi. Treniral je kot žival. V vsakršnih razmerah. Nekaj takega kot vreme zanj ni obstajalo. Tekel je z Dano na hrbtu. Tekel je v globokem snegu. Tekel je po potokih. Ko je bil za več ur obsojen na zaprt prostor, je – perpetuum mobile – kompulzivno tekel na mestu. Emila, utrujenega od nacističnega nasilja in željnega novega sveta, je komunistična partija »olastninila«. Bil je hodeč – tekajoč – propagandni plakat. Njegovo moč, voljo, talent in večno otroško, o posledicah redko ali nikoli razmišljujočo osebnost so – tako gre to v totalitarnih režimih – v partiji uporabili, zlorabili in po uporabi odvrgli. V rudnike urane, v lokalno verzijo sibirskih gulagov. Ker se je zavzemal za »socializem s človeškim obrazom«. Ker se je s svojim telesom postavil po robu sovjetski okupaciji Češkoslovaške pred točno petdesetimi leti. Ker ni želel ovajati sotekmovalcev, prijateljev in znancev. JESENSKI GLEDALIŠKI TROJČEK Izbirna predstava za abonente in izven

SLG Celje, 10. september 2018 ― Četrtek, 22. novembra, ob 19.30 PG Kranj David Ives VENERA V KRZNU Režiser Primož Ekart   Venera v krznu je ena izmed najslavnejših novel avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha. Avtor v delu opisuje razmerje med dominantno žensko in šibkim, ponižanim in podrejenim moškim, kar je bilo za tiste čase nekonvencionalna in šokantna podoba moško-ženskega razmerja. Ženska je bila diametralno nasprotje takratni družbeno in seksualno zatrti ženski, ki je bila moškemu podrejena in ki sta ji bili namenjeni le vlogi matere in/ali žene.   JESENSKI GLEDALIŠKI TROJČEK Izbirna predstava za abonente in izven         Petek, 23. novembra 2018, ob 19.30 HNK Varaždin Stanislaw Ignacy Witkiewitz NOREC IN REDOVNICA Režiser Jasmin Novljaković Na odru smo priča krstni uprizoritvi teksta evropske oziroma poljske moderne v izvedbi HNK Varaždin NOREC IN REDOVNICA, ki ga je spisal vsestranski ustvarjalec Witkiewitz. V predstavi je avtor s pomočjo lika, norega pesnika, obračunal z družbo in njeno lažno moralo tako, da je postavil pod vprašaj norost in normalnost. Saj »vsak umetniški impulz zmeraj nastane na robu norosti …«   Izbirna predstava za abonente in izven         Nedelja, 16. decembra, ob 19.30 AP Teater Novo mesto in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Boštjan Videmšek EMIL ZATOPEK: LAU(F)STORY   Režiser Matjaž Pograjc   Emil Zatopek je najboljši vzdržljivostni tekač vseh časov – o tem ni debate. In je verjetno nikoli ne bo. Njegovo moč, voljo, talent in večno otroško, o posledicah redko ali nikoli razmišljujočo osebnost so – tako gre to v totalitarnih režimih – v partiji uporabili, zlorabili in po uporabi odvrgli. Ker se je zavzemal za »socializem s človeškim obrazom«. Ker se je s svojim telesom postavil po robu sovjetski okupaciji Češkoslovaške pred točno petdesetimi leti. Ker ni želel ovajati sotekmovalcev, prijateljev in znancev.   JESENSKI GLEDALIŠKI TROJČEK Izbirna predstava za abonente in i

Kamra.si, 10. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. september 1905 - odkrit Zajčev spomenik Francetu Prešernu v Ljubljani Prešernov spomenik je eden izmed najbolj popularnih ljubljanskih spomenikov. To je zasluga arhitekta Maksa Fabianija[navedi vir], ki si je zamislil podstavek in lokacijo spomenika v izteku Miklošičeve in Čopove ulice. V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil spomenik slovesno odkrit 10. septembra 1905. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Prešernov_spomenik,_Ljubljana

Kamra.si, 10. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. september 1905 - odkrit Zajčev spomenik Francetu Prešernu v Ljubljani Prešernov spomenik je eden izmed najbolj popularnih ljubljanskih spomenikov. To je zasluga arhitekta Maksa Fabianija, ki si je zamislil podstavek in lokacijo spomenika v izteku Miklošičeve in Čopove ulice. V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil spomenik slovesno odkrit 10. septembra 1905. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Prešernov_spomenik,_Ljubljana