Kamra.si, 19. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. novembra 1898 se je v Solkanu rodil Klement Jug, alpinist, filozof in pisatelj. Umrl je 11. avgusta 1924 v Triglavski severni steni.  Rodil se je kot najmlajši izmed šestih otrok materi Karlini Poberaj, gospodinji, in očetu Antonu, mizarju. Med letoma 1910 in 1915 se je šolal v gimnaziji v Gorici, potem pa do leta 1919 na ljubljanski gimnaziji. Že kot dijak se je posvečal vprašanju naroda in narodne zavesti in sodeloval v preporodovskem gibanju.  Leta 1916 mu je umrl oče in njegova družina je bila prisilno izseljena, začasno so se naselili na Bledu, kamor je med počitnicami prihajal tudi Klement. Že leto kasneje je bil vpoklican v vojsko, služil jo je na Južnem Tirolskem do leta 1918. Junija 1919 je maturiral in se potem vpisal na ljubljansko vseučilišče, smer naravoslovje in filozofija – slednjo je študiral pod mentorstvom profesorja Franca Vebra. Posvetil se je predvsem analizi duševnega stanja, ki ga doživlja človek v stiski, in na to temo leta 1923 tudi doktoriral s tezo »O vzročnosti duševnosti«. Pot ga je vedno bolj zanašala na področje psihologije, tudi kasneje, ko je nadaljeval študij v Padovi. Tu se je začel več ukvarjati z etiko in analizo čustvenih doživljajev – predvsem svojih lastnih. Moč volje, telesne in duševne sposobnosti je preizkušal in utrjeval tudi na svojih alpinističnih podvigih. Zanje se je začel navduševati leta 1920, ko se je prvič povzpel na Triglav. Od tedaj je izkoristil ves svoj prosti čas za plezanje in na tem področju pustil močan pečat. Svoje vzpone – teh se je v štirih letih njegovega plezanja nabralo kar 54 – je opisal tudi v treh spisih, ki so izšli še za časa njegovega življenja v Planinskem vestniku. Nekateri so izšli posthumno. Bil je poznan kot vztrajen, drzen, a preudaren plezalec, zato se pojavlja veliko vprašanj okrog njegove prezgodnje smrti. Viri navajajo, da je dolgo čakal na prijatelja, s katerim naj bi šla skupaj plezat. Ker ta ni prišel, se je Jug sam odpravil na turo v seve

Kamra.si, 19. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. novembra 1808 se je v Kranju rodil Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, veterinar, publicist in politik. Umrl je 29. novembra 1881 v Ljubljani. Po dokončanem študiju medicine in veterine na Dunaju (1832) je leta 1833 dosegel magisterij iz porodništva. Leta 1835 je postal živinozdravnik. Sprva je bil repetitor in asistent na živinozdravniškem inštitutu. Leta 1841 je postal profesor veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Leta 1842 je postal dosmrtni tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko. Leta 1843 je postal urednik Kmetijskih in rokodelskih novic. Skupaj z Lovrom Tomanom in Henrikom Etbinom Costo je sestavljal tkim. »veliko trojico«, ki si je prizadevala za napredek slovenstva. V ta namen so ustanavljali društva – čitalnice. Prizadeval si je za ustanovitev podkovske in živinozdravniške šole. Šola je bila ustanovljena leta 1850, Bleiweis pa je postal njen dosmrtni predavatelj. Med leti 1856 in 1874 je bil deželni živinozdravnik. Opravljal je številne javne funkcije: ljubljanski občinski svetnik (1850-1861, 1862-1868), član zdravstvene komisije za Kranjsko (1851-1870), dopisni član Društva srbske slovesnosti (1851), deželni poslanec ljubljanskega kmečkega okraja (1861-1881), deželni odbornik (1861-1878), predsednik ljubljanske čitalnice (1863-1881), član JAZU (1866), predsednik političnega društva Slovenije (1868), predsednik Slovenske matice (1875-1881).Njegov priimek je bil iz zapisa Pleiweiss spremenjen v zapisa Bleiweis v času njegovega študija medicine in veterine na dunajski univerzi. Ne ve se pa točno kdaj. Tako je kranjska veja sorodnikov obdržala priimek Pleiweiss, ljubljanska pa Bleiweis.  Vir: http://www.gorenjci.si/osebe/bleiweis-janez-/5/ Priporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi143644/