SEM,
7. januar 2019
―
Ob koncu leta je izšel nova številka Etnologa (28/2018), katerega nosilna tema je dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščine.
V letu 2018, ko v Sloveniji obeležujemo 10. obletnico podpisa Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, nas v sklopu znanstvenih člankov z naslovom Dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščin zanimajo etnološko-antropološki pogledi na odnos mednarodnih organizacij ter državnih in lokalnih oblasti do kulturne dediščine in njenih nosilcev. Rajko Muršič povzema zgodovino uveljavljanja terminov kulturna dediščina in nesnovna kulturna dediščina. Obravnava politične in upravne razsežnosti kulturne dediščine, pri čemer ga še posebej zanima nesnovna kulturna dediščina. Sprašuje se, ali Unescova konvencija (2003) res prispeva k varovanju nesnovne kulturne dediščine ali gre za njeno prilaščanje. Nena Židov na primeru implementacije Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji pokaže, kakšne težave lahko povzroča implementacija mednarodne konvencije državi podpisnici. Opozarja na zakonodajne, terminološke, kadrovske in finančne težave, povezane z varovanjem nesnovne dediščine, in na odgovornost strokovnjakov, vpetih v »prevajanje« globalne politike na nacionalno raven. Da ima lahko implementacija mednarodne konvencije na nacionalni ravni tudi pozitivne učinke, dokazuje Martina Piko-Rustia na primeru vpisa slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem v seznam nesnovne kulturne dediščine Avstrije. Vpis, ki je občutljivo manjšinsko-politično temo razširil tudi na področje kulture, je zelo odmeven na lokalni, državni in mednarodni ravni. Da so pri varovanju nesnovne dediščine, med katero sodi tudi prehrana, pomembni tudi raziskovalci, dokazuje članek Maje Godina Golija in Špele Ledinek Lozej, v katerem so predstavljeni pomeni in cilji projektov, pri katerih je v zadnjem desetletju sodeloval Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Med drugim kritično obravnavata vlogo raziskov