Galerija Fotografija, 19. maj 2020 ―     cvv – JOCO ŽNIDARŠIČ, TITO S FOTOAPARATOM   maja 1980 je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl Josip Broz Tito, karizmatični vodja bivše države SFRJ. V državi praktično ni bilo tiskanega medija, ki o novici ne bi poročal, dogodek pa je opremil tudi naslovnice časopisov po vsem svetu, od Der Spiegela do New York Timesa. Številne med ikoničnimi fotografijami, ki so spremljale objave, pa so prav fotografije Joca Žnidaršiča, mojstra fotografije in po spletu okoliščin uradnega fotografa Tita na njegovih obiskih v Sloveniji.   Karierna pot Joca Žnidaršiča je prav tako zanimiva, kot fotograf sam. Nekdanji študent medicine je še v času študija začel reportersko pot pri časopisu Tribuna, kasneje pa pri Tovarišu in Delu. Bil je prvi fotograf, ki je leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada, za svoje delo, med drugim urednika fotografije pri Delu, pa je prejel tudi številne druge nagrade. Njegove fotografije so znane po uprizarjanju ljudi skozi najbolj iskren in humanizirajoč objektiv. Tega je usmerjal tako v napete fotoreportaže iraško-iranske vojne, letalske nesreče na Korziki, osamosvojitvene vojne v Sloveniji, pa tudi v portrete vodilnih politikov. Na fascinantno mesto Titovega fotografa je bil dodeljen v službi za časopis Delo v 70. letih. Po naključju je nadomestil sodelavca, ki je bil ravno na dan fotografiranja Tita ob njegovem obisku v Predosljah bolan, fotografije pa so bile uredništvu (in Titu) tako všeč, da ga je od takrat naprej fotografiral povsod.[1] Spremljal ga je po vsem svetu, mu sledil na slavni obisk Kitajskega zidu, v države neuvrščenih, kot je Šri Lanka, in drugam.[2]   Voditelji velikih držav so imeli od samega izuma medija ob sebi mnogo fotografov, propagandi njihovih vlad pa je fotografija služila že vsaj od 19. stoletja, ko je angleška kraljica Viktorija izdala fotografs

Galerija Fotografija, 19. maj 2020 ―     cvv – JOCO ŽNIDARŠIČ, TITO S FOTOAPARATOM   maja 1980 je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl Josip Broz Tito, karizmatični vodja bivše države SFRJ. V državi praktično ni bilo tiskanega medija, ki o novici ne bi poročal, dogodek pa je opremil tudi naslovnice časopisov po vsem svetu, od Der Spiegela do New York Timesa. Številne med ikoničnimi fotografijami, ki so spremljale objave, pa so prav fotografije Joca Žnidaršiča, mojstra fotografije in po spletu okoliščin uradnega fotografa Tita na njegovih obiskih v Sloveniji.   Karierna pot Joca Žnidaršiča je prav tako zanimiva, kot fotograf sam. Nekdanji študent medicine je še v času študija začel reportersko pot pri časopisu Tribuna, kasneje pa pri Tovarišu in Delu. Bil je prvi fotograf, ki je leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada, za svoje delo, med drugim urednika fotografije pri Delu, pa je prejel tudi številne druge nagrade. Njegove fotografije so znane po uprizarjanju ljudi skozi najbolj iskren in humanizirajoč objektiv. Tega je usmerjal tako v napete fotoreportaže iraško-iranske vojne, letalske nesreče na Korziki, osamosvojitvene vojne v Sloveniji, pa tudi v portrete vodilnih politikov. Na fascinantno mesto Titovega fotografa je bil dodeljen v službi za časopis Delo v 70. letih. Po naključju je nadomestil sodelavca, ki je bil ravno na dan fotografiranja Tita ob njegovem obisku v Predosljah bolan, fotografije pa so bile uredništvu (in Titu) tako všeč, da ga je od takrat naprej fotografiral povsod.[1] Spremljal ga je po vsem svetu, mu sledil na slavni obisk Kitajskega zidu, v države neuvrščenih, kot je Šri Lanka, in drugam.[2]   Voditelji velikih držav so imeli od samega izuma medija ob sebi mnogo fotografov, propagandi njihovih vlad pa je fotografija služila že vsaj od 19. stoletja, ko je angleška kraljica Viktorija izdala fotografs

Kamra.si, 19. maj 2020 ― Vabimo vas na prvi pogovorni večer iz cikla Novomeška poDmlad, ki ga uvajamo ob tematskem letu 100 let novomeške pomladi. Gre za cikel pogovornih večerov, na katerih bomo skupaj z že uveljavljenimi posamezniki predstavljali domače mlade nadarjene in drzne ustvarjalce z različnih področij ustvarjanja. Tokratna gosta prihajata s področja literature. Nastja Vidmar je predstavnica mlajše generacije novomeških pesnikov in je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Kontemplacije. Nastji, ki se sicer ukvarja tudi s slikanjem, fotografijo in glasbo, se bo v pogovoru s Carmen L. Oven pridružil pisec spremne besede k njeni pesniški zbirki pesnik, pisatelj, fizik in izumitelj Andrej Detela.