Večer,
13. marec 2017
―
Le kdo ne mara življenjskih zgodb, ki se berejo kot roman? Zgodba letošnjega Rizzijevega nagrajenca, uspešnega podjetnika in dolgoletnega občinskega politika, kljub 90 letom še vedno čilega Franca Gasserja iz Bilčovsa, je že takšna. Nagrado, poimenovano po koroškem literarnem bojevniku za svobodo iz davne predmarčne dobe Vinzenzu Rizziju, ki je širil liberalne ideje in se zavzemal za enakopravnost vseh narodov v habsburški monarhiji, podeljujeta vsako leto Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem, med dosedanjimi nagrajenci pa sta, denimo, že bila ugledna koroška literata Peter Handke in Maja Haderlap.
Letošnji nagrajenec, zavedni Slovenec, ki pa mu je človek, in šele potem nacionalna pripadnost, vedno na prvem mestu, je dobil nagrado za preseganje črno-belih delitev na mi in vi, vaše in naše. Obe strani, nemška in tudi slovenska, sta ga marsikdaj imeli za premalo "našega", za ene je bil preveč, za druge premalo Slovenec, on pa je hodil svojo pot, zvest samemu sebi. Da življenje ni črno-belo, je ugotovil že kot mladenič, skoraj še otrok, v času druge svetovne vojne, ko je kot nemški vojak skusil vojne in nato še povojne grozote v ujetništvu na Hrvaškem, kjer se mu je godilo tako slabo, da kasneje ni mogel razumeti tistih, ki so obžalovali, da Koroška ni bila priključena Jugoslaviji. V začetku petdesetih je doma s skromnim orodjem in bratsko pomočjo ustanovil svoje tesarsko podjetje, tesaril je blizu in daleč, med njegove največje dosežke pa sodi zapletena obnova čebulastega cerkvenega stolpa v koroški vasi Radiše, ki ga je sredi petdesetih uničil požar. Izjemen podvig za tisti čas, ko računalniško vodenih naprav še ni bilo - pa tudi električne žage ne, saj je v Bilčovs, to danes izjemno urejeno koroško vas, elektrika prišla šele leta 1955. Gasserjevo podjetje je raslo, se moderniziralo, in vas, tudi po njegovi zaslugi, prav tako. Podjetje daje danes kruh 40 in več delavcem, že več kot četrt stoletja pa ga vodi sin, tudi F
