Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. april 2016 ― Logatec – V Napoleonovem drevoredu v Logatcu odstranjujejo poškodovane lipe, v njem pa bodo zasadili 195 nadomestnih dreves. Gre za projekt zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki drevored obnavlja v skladu s konservatorsko-restavratorskim elaboratom za odpravo posledic škode, nastale ob žledolomu leta 2014. Dela naj bi končali v dveh tednih. Foto: Jelka Lekše »Po večkratnem pregledu poškodovanega drevoreda se je ugotovilo, da so poškodovana vsa drevesa v drevoredu in da je ne glede na ustrezno izvedeno urgentno sanacijo odlomljenih in poškodovanih vej leta 2014, več dreves poškodovanih in okuženih z glivo do te mere, da jih je treba zamenjati, saj so nevarna oz. se lahko porušijo cela ali pa se lahko odlomijo večji deli drevesa,« so odgovorili z zavoda za varstvo naravne dediščine. »Mlajša drevesa so bila prelomljena ali brez vrhov, zato ne bi bila sposobna razviti svoje značilne krošnje.« Nova drevesa bodo zasadili v enaki oddaljenosti od ceste, kot bila stara, kljub temu da jim pozimi škodi soljenje cestišča. »Težave z odvodnjavanjem vode s cestišča bomo reševali v okviru drugega  projekta, v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo,« pravijo na zavodu. Za dela je zavod dobil 220.000 evrov, z obnovo pa naj bi končali v dveh mesecih. V elaboratu strokovnjaki ugotavljajo, da je bilo zaradi žledu poškodovanih vseh 296 lip in lipovcev; mlajša drevesa so bila polomljena, pri starejših pa je žled polomil posamezne veje. Ker je drevored eden izmed najdaljših in najbolj značilnih cestnih drevoredov z izrednim pomenom, so škodo ocenili kot stoodstotno. Skoraj dva kilometra dolg drevored Napoleonove lipe ali Napoleonov drevored so zasadili v času Marije Terezije; po ustnem izročilu naj bi ga zasadili okoli leta 1810 v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II. Drevored je najprej nosil Luizino ime, čez čas pa se je uveljavilo ime Napoleonov drevored. V 80 letih prejšnjega stoletja so ga ra

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. april 2016 ― Logatec – »Idrijski slikar Nande Rupnik s svojim slikarskim delovanjem gradi pomnike in spomenike svojemu mestu ter se priklanja vsemu tistemu, kar je ljudem dajalo vsakdanji kruh,« o Rupnikovih slikah, ki so do 21. aprila na ogled v logaški Stekleni galeriji, pravi likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Nande Rupnik Foto: Društvo likovnikov Logatec Motive za likovno ustvarjanje ta najuspešnejši idrijski ljubiteljski slikar najde v zgodovini, kulturi in naravnih posebnostih domačega kraja. Na njegovih slikah se znajdejo stara arhitektura rudarskih in meščanskih hiš, zgodovina, liki z motivom živega srebra, posebno mesto v njegovem ustvarjanju ima čipka. Zelo pomembna mu je barva, ki po besedah Stibilj Šajnove premore veliko sugestivno in simbolno moč premore. »Njegovo delo ne predstavlja le potovanja skozi zgodovino Idrije in proučevanja njene svetovne vloge, ampak čutečemu ustvarjalcu omogoča tudi obravnavo aktualnih tém, predvsem pa mu omogoča raziskovanje raznolikih načinov likovnega izražanja ter opredmetenja subjektivnih pogledov in najbolj intimnih misli,« še pravi Stibilj Šajnova. Razstavo so odprli 1. aprila, z igranjem jo je popestril učenec Glasbene šole Logatec, saksofonist Luka Urbančič ob klavirski spremljavi profesorice Lare Klun. Odprtje je domiselno povezoval podpredsednik Društva likovnikov Logatec Franc Godina. Razstava je na ogled do 12. aprila, v času, ko je športna dvorana odprta.