Biblio terminologija,
10. junij 2016
― Vse sorte presenečenj preži danes na nas vsak trenutek in na vsakem koraku, elektronska pošta je postala eden tistih generatorjev, ki nas nenehno zasipava s presenečenji obeh predznakov. Kje so že časi, ko smo se razveselili zastavice, ki je sporočala, da je (po dolgem času) spet novo sporočilo v e-nabiralniku! Razveselili kot takrat, ko je po prašni cesti od daleč prihlačal pismonoša s tintnim svinčnikom za ušesom, veliko usnjeno torbo čez ramo in malce pomečkanim pismom v roki, polepljenim s poštempljanimi znamkami in z naslovom, ki ga je s črno tinto skrbno napisala že tresoča roka stare mame. Danes je lahko že sama misel na poštni nabiralnik strašljiva, dan in noč se polni in polni, neskončno prijazni ljudje, predvsem mlade vdove iz Culukafrije, ga polnijo s ponudbami za milijon(e) dolarjev (Mr Ivan, you are a trustworthy person…), prodajalci, pravzaprav neskončni človekoljubi, natančno vedo, kaj mi v življenju manjka do ultimativnega zdravja in sreče, npr. kila milijon let stare himalajske soli po "special price for you my friend", ki pa ji naslednji mesec poteče rok trajanja (???) . . . blagodejno povečujoče masaže prsi, napovedovanja sanjske prihodnosti, zelenjavnih makaronov, pomirjujočih vložkov, počitnic na še nikoli slišanih otokih in tajkunskega kredita, ki se skoraj sam vrača, tu sploh ni treba omenjati. Saj se še spomnite, "Prišlo je pismo iz daljne dežele, iz daljne dežele, iz tujega kraja, iz tujega kraja, od zamorskega kralja, belo pismo, črn pečat." Pogosto v božjastni slovenščini, ki jo zagrešijo naši nestrpni in prepotentni trženjski povzpetniki, ali pa spusti prijazna zamorska kraljica besedilo skozi "gugltranslejt". Oboji tudi tako pokažejo, kako zelo cenijo mene in mojo materinščino. Pa moj geltošn (če ne razumete, vprašajte naše Štajerce!).
Pa seveda ni vedno tako dramatično, pošta je lahko še vedno prijazna, vznemirljiva in razveseljiva! Kot na primer včeraj, ko mi je med čakanjem na pico in ledeni čaj (ja, nič piva, sem zagrizen 0,0