Biblio terminologija, 10. junij 2016 ―       Vse sorte presenečenj preži danes na nas vsak trenutek in na vsakem koraku, elektronska pošta je postala eden tistih generatorjev, ki nas nenehno zasipava s presenečenji obeh predznakov. Kje so že časi, ko smo se razveselili zastavice, ki je sporočala, da je (po dolgem času) spet novo sporočilo v e-nabiralniku! Razveselili kot takrat, ko je po prašni cesti od daleč prihlačal pismonoša s tintnim svinčnikom za ušesom, veliko usnjeno torbo čez ramo in malce pomečkanim pismom v roki, polepljenim s poštempljanimi znamkami in z naslovom, ki ga je s črno tinto skrbno napisala že tresoča roka stare mame. Danes je lahko že sama misel na poštni nabiralnik strašljiva, dan in noč se polni in polni, neskončno prijazni ljudje, predvsem mlade vdove iz Culukafrije, ga polnijo s ponudbami za milijon(e) dolarjev (Mr Ivan, you are a trustworthy person…), prodajalci, pravzaprav neskončni človekoljubi, natančno vedo, kaj mi v življenju manjka do ultimativnega zdravja in sreče, npr. kila milijon let stare himalajske soli po "special price for you my friend", ki pa ji naslednji mesec poteče rok trajanja (???) . . . blagodejno povečujoče masaže prsi, napovedovanja sanjske prihodnosti, zelenjavnih makaronov, pomirjujočih vložkov, počitnic na še nikoli slišanih otokih in tajkunskega kredita, ki se skoraj sam vrača, tu sploh ni treba omenjati. Saj se še spomnite, "Prišlo je pismo iz daljne dežele, iz daljne dežele, iz tujega kraja, iz tujega kraja, od zamorskega kralja, belo pismo, črn pečat." Pogosto v božjastni slovenščini, ki jo zagrešijo naši nestrpni in prepotentni trženjski povzpetniki, ali pa spusti prijazna zamorska kraljica besedilo skozi "gugltranslejt". Oboji tudi tako pokažejo, kako zelo cenijo mene in mojo materinščino. Pa moj geltošn (če ne razumete, vprašajte naše Štajerce!). Pa seveda ni vedno tako dramatično, pošta je lahko še vedno prijazna, vznemirljiva in razveseljiva! Kot na primer včeraj, ko mi je med čakanjem na pico in ledeni čaj (ja, nič piva, sem zagrizen 0,0

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. junij 2016 ― Cerknica – V galeriji Krpan v Cerknici je včeraj vrata odprla slikarska razstava članov Kulturno-umetniškega društva Pa-leta Cerknica. Na njej 12 ljubiteljev slikarstva predstavlja svoja dela, ki so jih ustvarjali več kot pol leta pod mentorstvom akademskih slikarjev Tomaža Perka in Veljka Tomana. Izbor njihovih slik bo na ogled do 21. junija. Foto: Damijana Škrlj Svoja dela so na ogled postavili Lilijana Baraga, Marija Branisel, Vida Braniselj, Janez Dragolič,Valerija Gačnik, Vlasta Krajc, Marta Kvaternik, Silvana Lautar, Ilena Lenassi, Anamarija Modic, Daca Petrič in Marina Polanc. V imenu gostitelja je razstavo odprl predsednik društva notranjskih kulturnikov Krpan Danimir Mazi, ki se je med drugim stranki Desus zahvalil za donatorski prispevek, ki ga je predsednici društva Pa-leta Ivani Kranjc predal Gregor Pokleka. Ob tem je Mazi povedal, da se danes le redkokdo sam od sebe odloči za donacijo. Foto: Damijana Škrlj »Želel sem, da tečajniki začnejo od začetka in se najdejo v ustvarjanju,« pa je zbrane nagovoril Tomaž Perko. »Risba, senca, občutenje forme, perspektiva, viziranje, to so osnovne stvari, ki so potrebne, da se nekdo nauči klasičnega risanja in slikanja.« Poudaril je, da je bilo občutno premalo časa za poglabljanje v izvedbo tehnik, kajti slikanje je kot glasba, »saj mora glasbenik, če želi imeti koncert, vaditi vsak dan«. Program ob odprtju razstave sta popestrila pevski zbor Jezerska tršca in tajnica društva Snežna Obreza, ki je prireditev povezala in obogatila z verzi Jožeta Udoviča. Predsednica društva Ivana Kranjc se je prisotnim zahvalila za sodelovanje in izpostavila velik dosežek Tomaža Perka, ki v Kanadi razstavlja deset portretov znanih Slovencev. Projekt je podprla država. Razstava v galeriji Krpan je na ogled vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 14. do 18. ure ter vsak torek in petek od 10. do 14. ure.

SEM, 10. junij 2016 ― Ob začetku poletja Slovenski etnografski muzej vstopa v svet čipk. Razstava ČIPKAste vezi ponuja obilje muzejskih čipk in s čipkami krašenih predmetov. S svojimi nitmi odstira nevidne vezi med različnimi časi, prostori in ljudmi … Odprtje razstave bo v torek, 21. junija 2016, ob 20.00 v Slovenskem etnografskem muzeju. O razstavi Čipka je samostojna luknjičasta tvorba iz tekstilnih in njim podobnih niti. V sebi nosi sporočila tehnike in strukture, izdelave in rabe, časovnih in prostorskih izmenjav in spremenljivih pomenov. Zbirka čipk Slovenskega etnografskega muzeja sodi med največje tovrstne zbirke pri nas. Z nekaj predmeti je predstavljena tudi na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo, kjer dopolnjuje osnovno tipologijo krasilnih tehnik. Razstava ČIPKAste vezi te vsebine razširja na več razsežnosti dediščine čipk in z njimi povezanih vprašanj. Prvo poglavje Dediščina: med muzejskimi poskusi reda in zasebnimi spomini govori o sporočilnosti muzejskih in zasebnih zbirk, iz katerih se lahko napajajo kreativnost in občutenja pripadnosti. Sodelujejo: Gorenjski muzej Kranj, Loški muzej Škofja Loka, Mestni muzej Idrija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej krščanstva na Slovenskem, Muzej Železniki, Muzej Žiri, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski muzej Maribor, Slovenski šolski muzej. Gradivo iz zasebnih zbirk: družina S. F., Ljubljana.   Drugo poglavje Dediščina nekega prostora: klekljarska tehnika kot temelj in vezivo nudi vpogled v mnogovrstne vezi in ustvarjalnosti, ki temeljijo na klekljarski dediščini pri nas. Sodelujejo: čipkarske šole: Čipkarska šola Idrija, Čipkarska šola Železniki, Čipkarska šola Žiri;  klekljarska društva: Društvo klekljaric Koroške, Klekljarsko društvo Cvetke Žiri, Klekljarsko društvo Marjetica Cerkno; čipkarski projekti: Klekljane rože za brezjansko Marijo Pomagaj, Rastline Slovenije v čipki, Taborniška čipka, Živeti čipko, Zlate roke; rezultati sodelovanja med Narodoslovno tehniško fakulteto in Centrom za idrijsko