Konteksti (Tomaž Bešter), 19. marec 2019 ― vir slike: sodobnost.com Med novostmi, ki so v zadnjem času dospele iz založbe KUD Sodobnost International, mi je najbolj v oči padla knjiga s pomenljivim naslovom Stvari, ki padejo z neba. Selja Ahava je za roman leta 2016 prejela nagrado Evropske unije za književnost. In ta je zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku. Delo, ki je izjemno zanimivo v mnogih smereh, tako po vsebinski plati, kot predvsem v zgradbi. Razgibano, s polno domišljije, izzivalnih gledišč in neverjetno lahkoto, s katerimi v bralcu vzbudi premislek o prav tako neverjetnih situacijah, v katerih se lahko znajde. V tem ga nato premika korak dlje, ko ga povpraša o tem, kaj naj s tem stori. Kako naj se s temi neverjetnimi situacijami sooči in kje najti smisel. In ali takšen sploh obstaja. Odlično čtivo, ki sem ga z užitkom prebral. Selja Ahava je tako napisala kratko delo, kjer skozi tri različne pripovedovalke pelje bralca v življenje najprej majhnega otroka, ki je na povsem katastrofalno neverjeten način izgubil mamo, nato v fizične učinke, ki jih ima lahko sreča pri loteriji na telo na to povsem nepripravljene ženske, prav tako življenje, ki ga živi človek, več kot očitno izjemen magnet za strele in na koncu koncev tudi mlajše ženske, ki se trudi sprijazniti se z dejstvom, da z otrokom, ki raste v njenem telesu, nikakor ni vse prav. Selja je vse te zgodbe povezala v nit, ki se je drži prav najmlajša vseh, ki v romanu nastopajo, osemletna Saara. Zatorej sledimo otroškemu glasu, ki slika podobe, se premaknemo v roman v pismih in na koncu, ko sešijemo konce skupaj, sledi njen povratek.In njena pika. Iskriv in zanimiv pristop, podprt z izjemno reflektivnimi stavki. Beremo hitro in beremo dobro. Okoli pravega človeka lahko potegneš črto, tako kot to naredi Poirot s truplom, ki leži na tleh. Smrt je lažje razumeti, če ima komolec, kolenski zgib in svoje mesto na tleh. Ko mrtveca odnesejo, ostane bela črta, v kateri ni nikogar več. Približno tako kot zadetek na lotu, ki bi ga bilo lažje razum

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. marec 2019 ― Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici so 15. marca odprli likovno razstavo z naslovom Kaos in red domačinke Andreje Kranjec. Umetnica, ki deluje na področju videa, slikarstva, fotografije in filma se tokrat predstavlja s slikami in risbami, ki odslikavajo dva abstraktna pojma. Slike in risbe so v živahnih barvah povsem zavzele galerijo in jo spremenile v prostor, ki kliče hvalnico barvitosti življenja in umetnosti. Razstava bo na ogled do 10. aprila. Razstava Kaos in red, Andreja Kranjec, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 15. marec 2019 Foto: Petar Nikolić Kranjčeva v Pavlovčevi galeriji razstavlja četrtič, to pa je njena osma samostojna likovna razstava. Ob odprtju, ki ga je vodil kustos galerije Rajko Kranjec, je nastopila tudi kantavtorica Tjaša Avsec z glasbenimi vložki. Serijo Kaos in red je Kranjčeva začela slikati leta 2016, potem pa ves čas razvijala. Predstavlja dva pola, ki ju srečujemo v vsakdanjem življenju, na eni strani kaos in na drugi strani red. Vse, kar je, je najprej zelo kaotično, potem iz tega delamo red, postavljamo stvari na svoje mesto in iščemo harmonijo. Pri slikanju kaosa je iskala občutek svobode in nereda, medtem ko je red naslikan z bolj matematičnim mišljenjem. Kaos je predstavljen skozi nedefinirano obliko in sproščeno linijo, medtem ko so red geometrijske oblike, ravne in jasno določene linije. Red poskuša zajeti kaos, mu dati neko obliko in zanimivo je opazovati igro med enim in drugim. Serija Kaos in red je naslikana z živahnimi in igrivimi barvami z željo, da bi gledalci začutili ti dve kvaliteti. Ustvarjalka namreč meni, da živimo v zelo strukturiranem in merljivem svetu, ki človeka meri po tem, koliko je produktiven, in ne, koliko je srečen. Sreča pa je v pozornosti, lahko smo pozorni do najmanjših stvari, kot so barve, oblike, in do tega, kaj nam dajo, kako se ob njih počutimo. Želi si, da bi se veselje do življenja, ki ga je vnesla v slike, preneslo naprej. Živimo v svetu, kjer

ARS Likovni odmevi, 19. marec 2019 ― Nagrado prejme v sklopu 13. slovenskega bienala ilustracije V sklopu 13. bienala ilustracije v Cankarjevem domu v Ljubljani je nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo prejel Kostja Gatnik. Njegov likovni opus je zelo raznovrsten in kot so zapisali v utemeljitvi, je zlasti v ilustraciji uveljavil popolnoma nove paradigme. Z izjemno inventivnostjo in izvedbeno odličnostjo se je v minulih desetletjih izkazal v vseh zvrsteh tabelnega slikarstva, vzporedno pa je ustvarjal na področjih ilustracije, stripa, grafičnega oblikovanja in fotografije. Izmikal se je ustaljenim slogovnim obrazcem, spontano je prehajal iz enega tematskega sklopa v drugega in svojo likovno govorico premišljeno dopolnjeval z elementi, ki so najustrezneje poudarjali vsebinske razsežnosti zadanih nalog, je zapisal Brane Kovič. V oddaji bomo ponovili pogovor, ki ga je pripravil Marko Golja pred nekaj leti.

SLG Celje, 19. marec 2019 ― Sreda, 17. aprila, ob 19.30 Anton Podbevšek teater Janez Vrečko KONS:O:VEL Režiser Matjaž Berger   Veliki oder s publiko na odru    Konsi pomenijo sintezo vsega mojega pesniškega prizadevanja. S pojmom kons sem želel označiti nov pojav in mu ob povsem svojski etimologiji dati tudi avtorski pomen. Z njim sem  naznačil prehod od destrukcije h konstrukciji. Z uporabo inženirskih skic, geometrijskega materiala, vizualnega poudarjanja in prostorskega ter pomenskega prenašanja teže pesmi, zdaj v spodnji del, zdaj na desno stran pesmi, zdaj v njeno sredino, sem v poeziji uveljavljal temeljno, organsko in prostorsko zahtevo literarnega konstruktivizma, ki je pesnika izenačeval z inženirjem, umetnost pa z življenjem, kar sem povedal na več mestih.     Petek, 31. maja, ob 19.30  Prešernovo gledališče Kranj Ivan Cankar OB ZORI Režiser Žiga Divjak   Uprizoritev Ob zori za svojo osnovo jemlje hrepenenje po nečem boljšem, bolj resničnem, bolj smiselnem življenju, ki preveva izbrane Cankarjeve zgodbe. Štirinajstletna deklica, ki dela od sedmih do sedmih, sanjari o gozdu in rumeno pečenih tortah, šivilja, ki preživlja svoja onemogla starša, ob svojem ljubljenem sanja o tem, kako bo nekoč šivala zavese za njun skupni dom, gospa, ki kadi in pripoveduje, sanja o tem, da nekoč ne bo več utrujena, sestradani fantič sanja o velikem mestu in velikih knjigah, utrujeni upornik sanja o tem, da nekje obstaja pravica …       Petek, 1. junija, ob 19.30 Drama SNG Maribor Mark Haddon, Simon Stephens SKRIVNOSTNI PRIMER ALI KDO JE UMORIL PSA Režiserka Mateja Kokol   Veliki oder s publiko na odru   Christopher je sedem minut po polnoči na sredi dvorišča gospe Shears našel psa. Mrtvega IN okrvavljenega. Odločil se je, da stvar razišče do potankosti, kot to počnejo detektivi. Christopher je star petnajst let, pravijo, da ima Aspergerjev sindrom, sam pa pravi, da ima rad pse, da ima najraje od vsega matematiko in logiko ter da pozna vse države

ARS Arsov forum, 19. marec 2019 ― Ob Pripovedovalskem festivalu Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno pomenu in možnostih, predvsem pa smiselnosti “veščine pripovedovanja” v današnjem času. Kakšno vlogo je “pripovedovanje” imelo nekoč, kakšno vlogo pa ima v današnji družbi? Je ta način komunikacije še aktualen? Kako sprejemamo ljudsko besedno dediščino v svetu, ki je prenasičen z informacijami, zgodbami in medijskimi dražljaji? Iztočnica za pogovor je “22. Pripovedovalski festival”, ki se prav te dni odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani in po drugih prizoriščih v Sloveniji, pa tudi (ponekod) v zamejstvu. Gostje: programska vodja “Pripovedovalskega festivala” Špela Frlic, predsednica “Muzeja rezijanskih ljudi” Luigia Negro in koroški publicist ter pedagog Tomaž Ogris. Oddajo bo vodila Deva Pincin, sodelavka Radia Trst A – RAI.